Sončni blog

V začektu maja se je zgodila ekstremna geomagnetna nevihta. Polarne sije smo lahko gledali celo v Mehiki. Kaj se je pravzaprav zgodilo, se lahko ponovi in zakaj to ni bil zgodovinski dogodek? @SoncniBlog  Članek na SoncniBlog.com: https://soncniblog.com/zakaj-smo-lahko-gledali-severni-sij-v-mehiki/ YT: https://youtu.be/Vl4OGQbkT0U Spotify: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Majska-predstava--ki-nam-jo-je-pripravilo-Sonce-e2js3sb

Ljudje se na mrke odzivamo zelo intenzivno. Skozi zgodovino smo si te pojave razlagali na različne načine. Tukaj predstavimo, kaj so si o mrklih mislila nekatera starodavna ljudstva in njihove rituale, ki so jih ob teh priložnostih izvajala. Članek na BlogSolar.space: https://soncniblog.com/?page_id=3975 Spotify: https://open.spotify.com/episode/3VHjyLUrzg3uXXlelJcq3K?si=e2cf582d72394982 Youtube: https://youtu.be/_FiE9clHx0c

Ljudje smo pripravljeni potovati tisoče kilometrov, da bi si ogledali te redke dogodke, ki trajajo le nekaj minut. Toda nismo edini, ki se odzivamos na Sončeve mrke. Tudi živali se odzivajo na te astronomke pojave. Kakšni so njihovi odzivi in od česa zavisijo? Članek na SončniBlog.com: https://soncniblog.com/odziv-zivali-na-popolni-soncev-mrk/ Video na YT kanalu  @SoncniBlog  : https://youtu.be/Oa8UU7C-MkY Spotify: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Kako-se-ivali-odzivajo-na-Sonni-mrk-e2g72tn

V Zemljinem plašču, na globini 2900 kilometrov, se nahajata dve obsežni anomaliji. Pravijo jima veliki provinci nizkih hitrosti ali po angleško "large low-velocity provinces". Gre za skalnati strukturi, ki sta gostejši in bolj vroči od magme v okolišnjem plašču. Nedavno je skupina raziskovalcev predlagala, da gre za ostanke tujega planeta, ki se je pred mnogimi milijoni let zaletel v Zemljo. Čeprav zveni neverjetno, so argumenti ameriških znanstvenikov še kako prepričljivi. Tekst: https://soncniblog.com/ostanki-tujega-planeta-globoko-pod-zemljinim-povrsjem/ YT kanal @SoncniBlog: https://youtu.be/bhb4UZ29ptI Spotify: https://open.spotify.com/episode/5XreWOY1iquCdgntC4QyaU?si=5c7facbbc0224034 Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Ostanki-tujega-planeta-globoko-pod-Zemljinim-povrjem-e2f0atm

Pred 14.300 leti se je zgodil močan izbruh na Soncu, ki je pustil trajen pečat celo v tkivih živih bitij. Temu, nedavnemu odkritju francoskih znanstvenikov, so botrovali kozmični delci, ki so povzročili nenadno povečanje vsebnosti ogljika-14 v deblih dreves, katerih fosili se še danes nahajajo v koritu alpske reke Drouzet na jugu Francije. Izbruh je povzročil ekstremno geomagnetno nevihto, katere moč je bistveno presegala kakšen koli podoben dogodek, ki smo mu bili priča v sodobni zgodovini. Še sreča, saj bi danes taka nevihta sprožila verigo katastrofalnih dogodkov. Povezave Članek na soncniblog.com: https://soncniblog.com/fosilizirana-drevesa-razkrivajo-izbruh-na-soncu-ki-se-je-zgodil-pred-14-300-leti/ Video na YT na kanalu  @SoncniBlog  : https://youtu.be/nx_iqUa3fco Avdio na Spotify: https://open.spotify.com/episode/75twccj2u4Ogfr0dmBkSFp?si=6bab88faf78140c4 Avdio na Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Fosilizirana-drevesa-razkrivajo-izbruh-na-Soncu-izpred-14-300-leti-e2bm3ap

Ameriška NASA namerava že v prihodnjem desetletju izvesti misijo na Mars s človeško posadko. V prizadevanju za skrajšanje trajanja potovanja do tega planeta, je NASA pred kratkim podjetju Lockheed Martin podelila mandat, da v roku štirih let razvije in v vesolju preizkusi jedrsko-termalni raketni motor. V primeru uspešne izvedbe projekta DRACO bodo ti motorji omogočili hitrejša vesoljska potovanja ter prevoz večjih količin tovora v primerjavi s klasičnimi kemičnimi motorji. Vendar pa se poraja vprašanje, ali so jedrsko-termalni raketni motorji resna in tudi varna rešitev za prihodnost vesoljskih poletov? Članek na SoncniBlog.com: https://soncniblog.com/na-mars-z-jedrskimi-raketami/ Video na YT kanalu  @SoncniBlog  : https://youtu.be/mtyVGbHmwlM Avdio na Spotify: https://open.spotify.com/episode/40YbCTSJKLjMPmsGoMseSv?si=92e101da07784622 Avdio na Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Je-to-tista-revolucionarna-nova-tehnologija--s-katero-bomo-osvojili-Osonje-e2aokbt

Astronomi že desetletja poskušajo odgovoriti na vprašanje od izvoru Sonca ter večine snovi iz katere smo sestavljeni. Zadnja odkritja so nas morda pripeljala korak bliže k odgovoru na to večno vprašanje. Zgodba na SoncniBlog.com: https://soncniblog.com/iz-take-smo-snovi-kot-zvezde/ Video na kanalu Youtube  @SoncniBlog  : https://youtu.be/3axwVij1Q2o Spotify: https://open.spotify.com/episode/2fEMbqVUJBBYGpxeRNmOYX?si=eed35755282044f7 Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Zgodba-o-izvoru-Sonca-------in-nas-samih-e295cq2

Takole izgleda Sonce v kozmičnih delcih. Observatoriji, kot so HAWC v Mehiki, IceCube na Antarktiki in Tibet Air Shower Array na Kitajskem, proučujejo vesolje s pomočjo visoko energijskih delcev, imenovanih kozmični delci. Ti observatoriji se močno razlikujejo od "klasičnih" astronomskih observatorijev. Na primer, Sonce zanje ni svetel objekt na nebu, temveč izgleda kot temna lisa. To pomanjkanje atmosferskih kozmičnih žarkov iz smeri proti Soncu imenujemo sončeva senca. Na @SoncniBlog predstavljamo ta pojav in njegovo potencialno uporabnost za prihodnje znanstvene študije. Clanek na Sončnem blogu: https://soncniblog.com/sonceva-senca Video na YT @SoncniBlog: https://youtu.be/Hze2jnvyEXk Podcast na Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Soneva-senca-e26ja3d Spotify:

Uspelo nam je nemogoče! V tokratnem prispevku se vračamo na Zemljo. Človeštvu je uspelo nekaj na videz nemogočega - premaknili smo naš planet, torej Zemljo, oziroma njeno os vrtenja. Kako? Enostavno, s črpanjem podtalnice. Članek na Sončnem blogu: https://soncniblog.com/premaknili-smo-zemljo/ Video na YT na kanalu @Sončni blog: https://youtu.be/MJLoT0uzHzc

Ugibanja o obstoju vode na Luni so stara več kot 400 let. Šele leta 2020 je misija SOFIA dokončno potrdila, da je ta spojina dejansko prisotna na našem satelitu. Zdaj so kitajski znanstveniki poskrbeli še za eno senzacijo, saj jo odkrili, da se voda na Luni skriva v prav posebnem rezervoarju, v notranjosti mikroskopskih steklenih delcev. Članek na soncniblog.com: https://soncniblog.com/izobilje-vode-na-luni/ Video na Youtube (@BlogSolar): https://youtu.be/I9GZHJzpBCQ Spotify: https://open.spotify.com/episode/7oyWSYYKSn4VFdgtiOmTP2?si=288871e07b8b4e59 Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Izobilje-vode-na-Luni-e244hng

Do sedaj smo poznali le dve nebesni telesi v Osončju, za kateri smo vedeli, da na njiju obstajajo delujoči ognjeniki. Zdaj se je temu ekskluzivnemu klubu pridružila še Venera. Zakaj je trajalo tako dolgo, da smo pridobili dokončne dokaze za delujoči ognjenik na tem planetu? Youtube (@soncniblog): Članek: https://soncniblog.com/stare-fotografije-razkrivajo-delujoci-ognjenik-na-veneri/ Anchor.fm: https://podcasters.spotify.com/pod/show/primoz-kajdic/episodes/Stare-fotografije-so-razkrile-delujoi-ognjenik-na-Veneri-e218h15 Spotify: https://open.spotify.com/episode/1zCG00j1f3zd4fK6rQsxfg?si=78580874cc6148fb

Ko je sonda Viking 1 pristala na Marsu nam je poslala posnetke  pokrajine, za katero smo vedeli, da jo je izoblikovala tekoča voda. Toda  posnetki se niso skladali s pričakovanji znanstvenikov. Ti so mnogo  pozneje ugotovili, da so pokrajino, v kateri je pristal Viking 1,  izoblikovale naravne katastrofe, ki se danes na tem planetu več ne  morejo zgoditi. Šlo je za čisto prave (mega)cunamije.

1. julija leta 2004 se je v orbito okoli Saturna vtirila misija Cassini. Od tam nam je naslednjih trinajst let pošiljala prelepe posnetke tega drugega največjega planeta v Osončju, pa tudi nekaterih njegovih lun, kot so Titan, Rea, Japet, Fojba ter mnoge druge. Za znanstvenike, ki proučujejo planete našega Osončja, pa ti posnetki nimajo le estetske vrednosti. Njihova vsebina raziskovalcem obelodanja pojave, ki se dogajajo tako na površju teh nebesnih teles, kot tudi globoko v njihovi notranjosti. Pa ne le to. Fotografije nam pripovedujejo tudi zgodbe o tem, kaj se je s Saturnom ter njegovimi lunami dogajalo v daljni preteklosti. Leta 2005 nam je sonda Cassini poslala prve podrobne fotografje prav posebne lune z imenom Enkelad. Gre za šesto največjo Saturnovo luno ter devetnajsto največjo v Osončju. Njen premer znaša 500 kilometrov, njeno površje pa povečini prekriva čisti ter dokaj sveži vodni led. Na slikah Enkelada, ki jih je naredila Cassini, so znanstveniki v bližini njenega južnega pola zaznali množico krioognjenikov, ki nenehno bruhajo ogromne količine snovi, ki med drugim vsebuje veliko vodne pare. Preko sto krioognjenkov vsako sekundo v višave požene okoli 200 kilogramov tega materiala, katerega hitrost doseže 2000 kilometrov na uro. Zaradi izredno nizke temperature na Enkeladu, ki je v povprečju enaka -200º C, vodna para hitro zamrzne. Del te vode uide v vesolje in ostane ujet v Saturnovem obroču E, preostanek pa pade nazaj na Enkeladovo površje v obliki - snega. Toda, od kod voda na Enkeladu? Kako je mogoče, da obstaja v tekočem stanju? In kaj njena prisotnost pomeni za morebiten obstoj življenja ne tej luni?

Pred nekaj dnevi je v Tihem Oceanu, blizu mehiške zvezne države Baja California, varno pristal modul Orion, osrednji del misije Artemis 1. Ta misija je proti Luni poletela šestnajstega novembra letos in sicer kot prva v okviru programa Artemis. Namen misije Artemis 1 je bil testirati različne sisteme, ki bodo v bodoče omogočali transport ter bivanje astronavtov. NASA namreč načrtuje skorajšnji pristanek astronavtov na našem naravnem satelitu. Na krovu Artemis 1 se je nahajalo precej dragocenega tovora v obliki znanstvenih eksperimentov ter majhnih CubeSat satelitov, ki so namenjeni proučevanju različnih pojavov v vesolju, predvsem v Osončju. Na njenem krovu pa se je nahajal tudi nekoliko nenavaden tovor, katerega namen na prvi pogled ni prav očiten. Tukaj opisujemo sedem stvari, za katere niste vedeli, da jih je v vesolje ponesla misija Artemis 1.

Pred nekaj meseci sem zaradi svojih objav postal tarča ravnozemljanov. Tukaj so moji odgovori na nekatere njihove komentarje.

Tokrat sem imel priložnost obiskati ESOC, center Evropske vesoljske  agencije za vesoljske operacije. Čemu služi ESOC in kaj vse zanimivega  najdemo v njem, pa v temle podcastu.

Vsi poznamo Luno. To je, tako za Soncem, najsvetlejše telo na nebu. Razsvetljuje nam temne noči, povzroča plimovanje ter usodno vpliva na življenske cikle nekaterih živih bitij. Ljudje so se že od nekdaj spraševali, kaj pravzaprav Luna je. Danes se zavedamo, da je Luna . . . Pa saj vemo, kajne?

Saturn je svoj neuradni naziv najlepšega planeta v Osončju dobil zaradi prečudovitih obročev, ki ga obdajajo. Ta planet sicer ni edini z obroči, vendar so v primeru Saturna te tvorbe mnogo večje in svetlejše kot tistih okoli ostali plinastih orjakov. O Saturnovih obročih obstaja mnogo nerešenih vprašanj: koliko so stari? Kakšna bo njihova usoda v daljni prihodnosti? In ali bo Saturn kdaj izgubil svoj laskavi naslov?

Letos decembra bo minilo 50 let odkar so se astronavti nazadnje sprehajali po površju našega edinega naravnega satelita. 14. decembra leta 1972 se je posadka Apolla 17 pod vodstvom poveljnika Gena Cernana poslovila od Lune in to je bil konec najbolj velikopoteznega in najdražjega vesoljskega programa v zgodovini človeštva. Obisk Meseca je mnogim vliv upanje na skorajšnjo kolonizacijo, ne le Lune, temveč kar Osončja. Toda izkazalo se je, da je bil program Apollo izjemno drag projekt, ki nam je prinesel premalo praktičnih koristi. Tako si podobnega podviga vse do danes ni privoščila nobena druga država. Leta 2017 pa je ameriška NASA naznanila začetek programa Artemis. Končno naj bi se človeštvo vrnilo na Mesec, pri čemer pa naj bi tokrat to nebesno telo osvojili trajno. Pri vsem tem, pa naj bi bil projekt Artemis le odskočna deska za veliko bolj ambicijozen projekt. Kakšni pa so pravzaprav cilji programa Artemis? Kako bo potekala njegova izvedba? Kdo vse sodeluje v tem projektu? In ali Artemis res pomeni začetek kolonizacije vesolja?

Zemlja je edinstven planet v Osončju, saj na njej najdemo celine, ki jih obdajajo globoki oceani. Obstoj obojih je med drugim posledica dejstva, da jezunanja plast našega planeta, torej skorja, trdna. V splošnem sprejete znanstvene razlage govorijo o nastanku ter nenehnem obnavljanju Zemljine skorje, ki jeposledica procesovv notranjosti našega planeta. Toda nedavno odkritje znanstvenikov avstralske univerze Curtin pod vodstvom profesorja Chrisa Kirklanda, je te teorije vsaj delno postavilo pod vprašaj. Ta skupina znanstvenikov je nedavnopredstavila tezo, da je zgodaj v Zemljinem obstoju njeno skorjo pomagala izoblikovati kar naša Galaksija oziromaRimska cesta. Kako so Kirkland in sodelavcem prišli na tako radikalno idejo? Kakšne dokaze imajo zanjo? In kako naj bi se ravno naša Galaksija vmešala v nastanek Zemljine skorje?