Sopotnica

Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu. "Pri trajnostnih iniciativah v hotelih in gostilnah smo v zadnjih letih naredili korak naprej. Zaostajamo pa pri infrastrukturi, v katero ne vlagamo dovolj. V turizmu nas čaka še veliko dela." Ljubica Knežević Cvelbar Redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu takole razmišlja o slovenskih intelektualcih:"Še po dvajsetih letih življenja tukaj verjamem, da je neverjetno veliko intelektualcev v Sloveniji, s katerimi lahko navežeš stik. Zato tudi ostajam tukaj, čeprav bi se že večkrat lahko preselila drugam."  

Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko. "Skrb za živali je obveznost, ki jo moraš trezno sprejeti. Zanjo se ne smeš odločiti iz čustvenih razlogov, ampak zaradi tega, ker meniš, da si sposoben. Oziroma če nisi, da boš poiskal pravo pomoč." Pšenica Kovačič  

Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso. "Slovenija nima pravilno razvite kulture pitja čaja. Veliko gospodinjstev si zjutraj skuha en velik lonec čaja, ki ga pijejo čez cel dan. Ampak to ni to, ker ta ni živ. Je kot postana juha. Čaj se mora piti v majhnih količinah, v majhnih skodelicah in vedno z nekom. Tako kot vino. Vina naj ne bi pil sam. Čaj združuje ljudi." Ana Vovk Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja svoja akademska znanja prenaša v prakso: "Srečen si, ko ničesar ne potrebuješ. In pri permakulturi pravzaprav ničesar ne potrebuješ, ker ti vse daje narava. To ni skromnost, to je notranje bogastvo. Material ti je prej ali slej samo obremenitev. Veliko ljudi sledi temu načinu življenja." "Danes je tisto, kar je zdravo in krepi življenje, veliko bolj dosegljivo, kot je bilo včasih. Pot odpiranja je hitrejša, včasih je za spremembo trajalo predolgo. Zdi se mi, da bo prej prišlo do preobrata v bolj trajnostno smer. Razvoj smo dosegli, zdaj se lahko le trajnostno umikamo."

Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe. "Igralci neprestano iščemo nove obraze, nova občutja. Včasih pridemo do cilja, včasih ne. Ni nujno, da vedno prideš do tistega zaželenega. In to vsak igralec pri sebi ve. /.../ Ranljivost, odprtost je naše osnovno delovno orodje." Mirjam Korbar Za seboj ima 30 let igralskih izkušenj in ko primerja delo zdaj in nekoč, pravi, da največ sprememb vidi pri snemanju filma: "Zaradi tega, ker so pogoji dela vse slabši. Veliko hitreje je treba vse narediti, na dan je treba posneti vse več sekvenc, honorarji so tudi slabi. Denarja za film je vse manj." "Igralci znamo najti veselje v vlogi, nekaj, kar nas v njej zanima, značaj, videz, lahko tudi hoja. Predvsem pa nam je pomembno, da vloga nekaj pove, da nekaj nosi."

Zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov. "Nobeno mesto ne bo rešilo tvojih težav. Ampak nekje moraš biti in si tam ustvariti življenje. Če se ti zdi z mestom, v katerem živiš, vse narobe, je zelo pogosto, da se motiš." Ognjen Radivojević Potem ko je Ognjen Radivojević živel v Sarajevu, študiral v Novem Sadu in Münchnu, se je pred desetimi leti preselil v Ljubljano: "Problem Evrope je, da se uporablja slabe strategije. To skuša rešiti tako, da želi ljudi ohraniti zunaj svojih meja. Ni človeka, ni problema." "Zelo hudo mi je za vse tiste, ki se zdaj potikajo ob meji. Nedaleč od nas se sprehajajo ljudje, ki so žejni, premraženi, poškodovani. Drugi si to težko predstavljajo in razmišljajo o tem, saj se že tako obremenjujejo s svojo strategijo preživetja."

Ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo. "Razvoj politike je v zadnjih vsaj dvajsetih letih šel v smer, da bi odvrnil sposobne, izobražene, široko misleče ljudi, da bi se kaj takega šli. Ker jih javnost prehitro umesti v isti koš s tistimi, ki so politiko pripeljali na glas, kot ga ima danes. Zato takšni potrebujejo še več poguma." Jernej Dirnbek - Dimek Ustanovni član skupine Mi2 rad sodeluje tudi z drugimi glasbeniki: "Na glasbeni sceni smo prijatelji, vsaj glede rokovske zvrsti." "Skupini Mi2 je prav koronavirus ponudil priložnost medsebojnega druženja. In čeprav se nismo smeli dobivati, smo vzdrževali stike. Tako smo videli novo dimenzijo svobode, ki nam jo prinaša naš hobi oziroma služba."

Stripar, grafični oblikovalec in ilustrator je avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice. "Ne moreš biti neprestano srečen. Ko greš na družabna omrežja in opazuješ vplivneže, vidiš, da so vsi nasmejani. Včasih me kar glava zaboli. Jaz ne bi zmogel tega. Ne razumem, kako lahko ljudje to delajo. Po eni strani jih občudujem, po drugi strani pa ne vem, kako dolgo bo to trajalo. Vse to je surrealno." Gašper Krajnc Z zlatirepcem nagrajen avtor o pticah v mestih razmišlja tako: "Treba je razumeti, da ptice niso v mestu zato, ker tam hočejo biti, ampak zato, ker jim tam ustreza. Naredili smo jim super okolje za življenje. Hrane imajo več kot dovolj. Če bi bil na njihovem mestu, se nikamor ne bi prestavil."  

Izjemen zdravnik, internist in hematolog je predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021. "Zdravnikova plača ni nič, njegov svinčnik stane. Če hočemo prihraniti, mora biti zdravnik vsak dan isti. Če ga menjamo, pride drug svinčnik. Gre za potrato denarja, poleg tega pa se izgubi še rdeča nit, kaj se z bolnikom dogaja. Da ima bolnik vsak dan drugega zdravnika, ni v redu, ta ga ne pozna, ni vizije, pa tudi stane bistveno več. Ne moremo govoriti, kateri zdravnik je najdražji, kdo ima najboljšo plačo, ampak kdo ima najdražji svinčnik." dr. Samo Zver  

Klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec. "Zahteve, naloge današnjih staršev so, da otroke ne razvajajo preveč. Ampak tukaj se skriva past. Naloga družine je bila vedno, da se otrok osamosvoji, zdaj pa se dogaja to, da starši zelo, zelo ščitijo otroke. Potem pa pride do ogorčenja, zakaj je tako nebogljen." Tristan Rigler Iz izkušenj pove, da je komunikacija z drugače mislečimi včasih zelo naporna: "Pogrešamo modro, umirjeno komunikacijo. Včasih je ta služila temu, da smo si izmenjali mnenja z možnostjo, da spremenimo svoje mnenje. Ker to je bistvo komunikacije. Zadnje čase pa ta komunikacija služi samo za podajanje lastnih mnenj, da potem iz tega nastane konflikt." "Prilagojen otrok oziroma človek ima v današnjem času skoraj negativno konotacijo, včasih pa je bila to pozitivna vrednota. Bojim se, da se je v zadnjih desetletjih pretiravalo v tej smeri, da mora biti otrok edinstven. /.../ Šlo je v tak ektstrem, da ima otrok neskončno pravic brez dolžnosti."

Dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika. Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, je učitelj kungfuja, vodi Taijiquan institute. "Ko se človek nečesa ustraši in je tega strahu preveč, pride do neracionalnih uporov. Upori so potem tam, kjer niso potrebni, in premalo tam, kjer so nujni." Žiga Tršar Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, zdaj je tudi učitelj kungfuja in vodi Taijiquan institute: "Osnova kungfuja je, da najdeš sebe. Da se umiriš. Tako lahko začneš spremljati dogodke, ki pa se spreminjajo. Tvoja naloga je, da stvari, ki niso del tebe, spustiš in se prilagodiš na nov svet." "Ni nujno na vsak način žrtvovati svoje življenje za svoje starše. Ljudje trpijo, da bi svoje starše na stara leta pospremili v lep pokoj, vendar grejo včasih čez mejo, samo zato, ker družba to od njih pričakuje. To mora izhajati iz ljubezni in srca, ne pa iz pričakovanja družbe."

Psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju. "Pri bitki za moč ni odnosa. Družbe, v katerih so kompleksni sistemi, potrebujejo ogromno energije, da se držijo skupaj, da ostanejo kompleksni. Organizmu gre, ker ima biokemične vezi, paru gre, ker ima ljubezen, skupne otroke, hišo ali seksualnost, v družbi pa se sprašujemo, kaj nas veže. Če nas veže samo jezik, je v teh časih kar problem." Breda Jelen Sobočan  

Mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravah in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Raziskovalna skupina za biologijo mikroorganizmov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, ki jo vodi Nina Gunde Cimerman, je zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Je tudi utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv in profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nezaupanje, ki danes spremlja znanost, jo izjemno preseneča. Mislila sem, da živimo v družbi, ki je relativno dobro ozaveščena in se zaveda pomena določenih ukrepov za zdravje. Eden od razlogov za nezaupanje je, da je to nova bolezen, zato so se trditve strokovnjakov spreminjale. Ljudje pričakujejo, da boš podajal neka nespremenljiva dejstva, običajno občinstvo ni seznanjeno z dvomi. In ko vidi, da se dejstva lahko spreminjajo, podvomi tudi o vsem drugem, ne samo o tistem konkretnem spoznanju. Vedno je lažje verjeti enostavnim resnicam, kjer je poudarek na tem, da verjameš, ne v tem, da razumeš. Če je treba nekaj razumeti, je to bistveno težje. Nina Gunde Cimerman

Natalija Spark že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta. Otroku, ki ne sliši, moramo takoj dati jezik. Znakovni jezik. To ne pomeni, da otrok pozneje ne bo govoril. Z jezikom se bo tako lahko razvijal. Če tega nima, potem ne more dobiti ne proze ne literature, pravzaprav tudi ne kulture. Natalija Spark

Ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet. Današnji svet je zelo individualen in vsak gleda na svojo korist. Tudi mladi so drugače vzgojeni, ne gre več toliko za skupnost kot gre za pravice posameznika. Žal, mislim, da se ravno v tem večina protestnikov najde in ne v skupnosti, ki bi jo lahko skupaj razvijali, ta pa bi bila jedro neke superdržavotvorne politike. Borut Marolt    

Publicistka, filozofinja in doktorica sociologije, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo. Vprašanje, kako se ljudje v družbi počutijo, je v prvi vrsti odvisno od oblasti. Ta lahko mednje vnaša sovraštvo, ali jih deli, kot to dela zdajšnja garnitura. Lahko deluje tudi integrativno. To je problem. Izkazalo se je, da se je civilna družba zbudila, oblast pa ne. dr. Spomenka Hribar