Spetek

Ksenja Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti.Ksenija Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti“Namesto rokovanja ne bi priporočala ‘komolčenja’ in česar koli z nogami. Ko se dva državnika srečata, naj se le pozdravita, prikimata.”

Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus. Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače. Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal, ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače“Številni smo čutili, da tako ne more ostati, da se nekaj napoveduje. In zdaj se dogaja. To moramo uporabiti za širjenje zavesti, za nadaljnjo revolucijo. Mogoče nas bo to pozdravilo … Manjka nam izkušenj, elite ne marajo izobraženih ljudi. Vse elite vedo, da ne bodo več pri koritu, če se mi povežemo in začnemo sočustvovati.”

Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus. Miha Šalehar je v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko le leta 1995 v cerkvi organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve trenutno odprte, a: “tako da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved.” Izidor Pečovnik - Dori je slovenski duhovnik, ki svoje poslanstvo opravlja v Berlinu. Pred veliko nočjo o maši v obdobju koronavirusa, papežu, hudiču in modni reviji, ki ga je "poslala" v Nemčijo“V Berlinu imam veliko dvorano, v kateri sta dve veliki disko krogli.” Miha Šalehar je na velikonočni četrtek v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko je leta 1995 v cerkvi v Šentrupertu organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve sicer odprte, a “tako, da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved”. Dori je zadovoljen z delom papeža Frančiška: “Če ocenim papeževo delo, je izjemno. V Nemčiji je zelo priljubljen. Tudi v medijih. Tam dobi veliko prostora, veliko več kot lokalne cerkve.” “Ne verjamem v hudiča, verjamem pa v hudobne ljudi.” *Intervju je posebna izdaja Spetka v četrtek. Ker koronavirus.

Zadnji Spetek posebne zimske edicije je gostil zanimivega vlogerja in influencerja Martina Goloba iz Srednje vasi pri Bohinju. Mladi mož je profesionalni župnik, zaljubljen pa je v staro lado nivo, katere hladilni sistem in tesnila na glavi uporablja kot metaforo za partnerske odnose.Zadnji gost posebne zimske edicije Spetka je Martin Golob, vloger, influencer in župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob je 32-letni duhovnik. Svojo  kariero je začel v Šmartnem pri Litiji, danes pa službuje v Srednji vasi v Bohinju. Pravi, da je postal popularen zaradi medijev, ki so ga odkrili kot vlogerja, opravil je že več kot 50 intervjujev za različne medije. Ko se je odločil, kaj naj vloga, se je najprej spraševal, kaj naj bo njegova tematika. “Otrok ne morem snemati, prav tako ne pogrebov. Potem pa me je za temo, da naj vlogam o svojem delu, spodbudil oče, ki je kmet in me je ves čas spraševal, kaj župniki sploh delamo in kako smo konec dneva utrujeni,” pojasnjuje. “Kot duhovnik sem duhovnik za vse in v moji cerkvi pridigam levim in desnim, mene ne zanima, v kateri stranki je nekdo.” “Mislim, da ima bog res smisel za humor. Ustvaril je mene.”

Tokrat se nam je v Spetku pridružila mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka Edvina Dedić; dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanju. O svetu, šoli, vplivnicah, lajkih in Greti z gostiteljem Miho Šaleharjem. Edvina Dedić je dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanjuEdvina Dedić je sedemnajstletna dijakinja Srednje upravno administrativne šole v Ljubljani in je aktivna predstavnica svoje generacije, ki verjame, da bodo mladi priložnosti, ki jih bodo dobili, z veseljem sprejeli. Mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka pa klub temu da v Sloveniji živi že skoraj deset let, še vedno ni državljanka Republike Slovenije. S starši se je v 4. razredu osnovne šole v Domžale preselila iz Bosne in Hercegovine, saj je oče tu dobil službo in je želel, da se čim prej združi nazaj s svojo družino. Pravi, da je Slovenija njen dom, saj ji je dala veliko več kot Bosna. “Svet, kjer ti pamet nekoga obsojaš zgolj na podlagi njegovih let, je napačen svet.”  Kakšen svet si želi čez 20 let? “Svet, v katerem naredimo otroški parlament in povabimo politike, da nas pridejo poslušat in nas oni res poslušajo.”  “Vsak človek v kateri koli družbi ima moč, da pove svoje mnenje in zagovarja to, v kar verjame.”

Spetekova gostja je Kukla Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov. Spetkova gostja je bila КУКЛА Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov Kukla Kesherović, za prijatelje Katarina Rešek, je slovenska glasbena ustvarjalka slovensko-makedonsko-vlaškega korenin. In koliko ima v njej Slovenke? “O tem se veliko sprašujem. Veliko bolj resonira moja makedonska in vlaška plat.” “Mene ni strah, da bi izgubila del sebe, če bom šla na gasilsko veselico ali pa na neko čefurjado.” – Kukla Kesherović In kje je po njenem mnenju mesto žensk v novodobni pop kulturi? “Na prestolu. V studiih. Na vodilnih mestih. Tam, kjer so tudi moški.”

Preden zima in nanjo vezana športna praksa dokončno izumreta, gre Spetek v smučarske vode. Štefan Hadalin zase pravi, da je trmast in glasen; radijska športnoobveščevalna služba dodaja, da je največji filozof v karavani. Z Descartesom smo ga soočili “spet čez pet”.Spetkov gost Štefan Hadalin je največji filozof v smučarski karavani, ki zase pravi da je trmast in glasenTrmast in glasen, dobitnik kombinacijske srebrne medalje z lanskega svetovnega prvenstva na Švedskem. Štefan Hadalin pravi, da recepte ali formule, kako postati dober športnik, ni, a vseeno je dobro, da si vsaj malo fanatik: “Imam srečo, da v mojem športu ni vse samo stvar talenta in dobrih fizičnih predizpozicij, ampak se da iz marsikoga narediti dobrega tekmovalca.” “Vedno sem se boril za to, kar sem dosegel. Vedno sem bil vztrajen in nepopustljiv na svoji poti. Danes sem še vedno isti in tisti, ki so okoli mene, lahko potrdijo, da z menoj ni lahko delati.” – Štefan Hadalin Med svoje smučarske vzornike uvršča Ivico Kostelića in Roka Petrovića, sicer pa se je z bratoma v mlajših letih navduševal na hip hop glasbo, v domači sobi so imeli na steni posterje iz revije Pil, na njih so bili glasbeniki kot sta 50 cent in Eminem. Pravi, da od glasbe posluša vse, razen punka in metala, ker se v te dve glasbeni zvrsti ni nikoli poglabljal.

Slovenski župan je vsled tradicije temnih zgledov besedna zveza, ki vsebuje vsaj tak odstotek nespodobne provizije kot slovenski politik. Pa vendarle se najdejo izjeme, ki obetajo drugačno prihodnost. Najmlajšemu županu očetnjave je ime Rok Roblek, občanke Preddvora pa pravijo, da je iz popolnoma drugačnega testa. Miha Šalehar preverja, ali je res fant od fare. Najmlajšemu slovenskemu županu je ime Rok Roblek, občanke Preddvora pa pravijo, da je iz popolnoma drugačnega testa kot drugi Trideset let šteje najmlajši slovenski župan, ki je pred dvema letoma stopil na čelo občine, ki se po površni uvršča na 81., po številu prebivalcev pa na 140. mesto. Prihaja iz kmečke družine, v svojih študentskih letih pa je vodil tudi Zvezo podeželske mladine Slovenije, kot osebo ga naj bi najbolj izoblikovalo prav prostovoljstvo, čeprav je bilo prav slednje doma večkrat predmet spora, saj mu je tako ostajalo manj časa za pomoč doma. In čeprav je poklicni župan, še vedno dela tudi na domači kmetiji, na telefonu ima celo aplikacijo, s katero lahko kadarkoli preveri stanje v domačih hlevih. “V osnovi letni čas narekuje tok življenja. Od zime do zime. Spomladi se začnejo neke aktivnosti, jeseni je žetev, ki je rezultat dela. Vse aktivnosti, ki se na vasi dogajajo, so tempirane na posamezni letni čas.” – Rok Roblek opisuje, kako je na podeželju (še) vedno vse odvisno od dela leta “Biti kmet” s seboj še vedno nosi negativno konotacijo: “Sem mnenja, da smo to besedo izrabili sami, ne samo nekmetje, ampak tudi kmetje. To je bila najbolj prikladna beseda, ko si želel koga ozmerjati. Se pa trend dobro popravlja.” “Danes vse centraliziramo, nihče se ne ukvarja z aktivno politiko razvoja podeželskih območij kot interdisciplinarnega procesa. Če to znamo omogočiti, bomo imeli razvito podeželje in imeli bomo tudi turizem.” 

Spetek je šel tokrat po sledi mode. Zakaj hipsterjem ni nerodno, ker so videti popolnoma enaki? Kdo je izumil trend golih gležnjev? Zakaj smo pripravljeni nase navleči največje traparije, samo zato, ker so pač modne? O gležnjih, trenirkah, tedenski modi in maorskih tatujih se je Mihi pogovoril s strokovnjakinjo za kulturo oblačenja Leo Pisani. Spetkova gostja je Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja“Mene zanima obleka. Kaj želi nekdo povedati z obleko, ne gleda na to, če je obleka trendovska. Motijo me vprašanja, kaj je letos moderno. Moderno je vse, kar ti pristoji. Moda je demokratična, izbereš lahko vse, kar si želiš.” – Lea Pisani pojasnjuje, da področje njenega dela ni moda, temveč obleka Lea Pisani je avtorica uniform ljubljanskih mestnih redarjev: “Moja želja je, da dobijo oblačila, ki so ustrezne velikosti, ki so kakovostna. Uniforma je obleka vloge. Veliko se je potrebno ukvarjati z malenkostmi.” Socialna funkcija obleke izhaja že iz začetkov človeštva, saj so se že najbolj primitivna plemena dekorirala zaradi različnih priložnosti. Zanimivo je, da so vodje vedno imeli občutek, da morajo biti oblečeni drugače kot ostali. “Moškim na ženskah niso všeč balerinke, ker ne delujejo ženstveno.” 

Ker je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, tokrat na oktanski pomenek vabi Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne. Oktanski pomenek s kultnim vlogerjem, avtomobilističnim novinarjem in vplivnežem Cirilom KomotarjemKer je Spetkov poglavar Mihi eden največjih brezveznikov na področju avtomobilizma, zato je tokrat na oktanski pomenek povabil Cirila Komotarja, kultnega vlogerja, avtomobilističnega novinarja in vplivneža, da mu pojasni vero v malika, pred katerim marsikateri Slovenec med obveznim sobotnim pranjem platišč poklekne. “Avto je veliko več kot tista stvar med levim in desnim ogledalom. Ne samo, da avto reže kruh marsikateri slovenski družini, jaz avte jemljem zelo čustveno, pa ne samo Ferrarije in Rolls-Royce. Tudi Alfe in Lancie.” – Ciril Komotar o odnosu človeka do njegovega avtomobila Slovenija je kot avtomobilska država odrasla šele pred nekaj leti, zato na avtomobile gledamo drugače kot Nemci, Belgijci ali Francozi. Zato nam avto toliko pomeni in ga še ne dojemamo kot prevozno sredstvo. Kaj bo z avtomobili v prihodnosti, bodo šli v zrak? “Avtomobili gredo lahko v zrak že kar nekaj časa, ampak to so zelo drage rešitve. Veliko prostora imamo še pri optimizaciji prometa v takšni obliki, kot je. Da ne govorimo o sami infrastrukturi, ampak tudi o avtomobilih. Ko bodo avtomobili čez deset, petnajst let vozili povsem sami, bo promet postal bolj učinkovit.”  “Imamo pet stopenj avtonomne mobilnosti oz. vožnje. Mi smo v tem trenutku na tretji. To pomeni, da je vse, kar moraš narediti na avtocesti, je da držiš roko na volanu, avtomobil ti pa asistira, sam zavira, sam pospešuje, drži razdaljo za avtomobilom spredaj, v sili sam zavira. Konec koncev, če doživiš infarkt, zna avtomobil sam ustaviti in vključiti vse štiri utripalke in iti na stran. Avtomobili marsikaj zmorejo.” – Ciril Komotar o avtonomnosti avtomobilov

Tajno društvo Spetek, ki osvobaja petek, se po dveh božičih podtalnega delovanja spet vrača z imenitnimi posebneži in Latrinami, polnimi primerjalnega rumenoslovja. Če vas zanima, kdo je za Slavkom B. drugi v vrsti za plemiški naziv slovenski George Clooney, na kak način je v žlahti s Tarasom Birso in šoferjem ljubljanskega potniškega prometa Tonijem. Prvi gost nove sezone posebne zimske edicije Spetka je Sebastian Cavazza. Prvi gost posebne zimske edicije Spetka je igralec Sebastian CavazzaTajno društvo Spetek, ki osvobaja petek, se je po dveh božičih podtalnega delovanja vrnilo na radijske valove. Prvi gost posebne zimske edicije je bil slovenski George Clooney Sebastian Cavazza. “V izhodišču gre bolj za etiketiranje. Ljudje te morajo z nečim enačiti, ali me enačijo z očetom ali s Clooneyjem. Ljudje se tako počutijo bolj varne, če te lahko z nečim primerjajo.” – Sebastian Cavazza o poimenovanju slovenski George Clooney Ko se je odločal za študij, je kolebal med stomatologijo, Filozofsko fakulteto in AGRFT-jem. Pravi, da če ne bi sprejemnih izpitov na akademiji opravil v prvem poizkusu, ne bi postal igralec. “Če bi naše opise na IMDb primerjali z Američani in Srbi, bi posnel že več kot sto filmov, ker pri nas zabeleženih ni animiranih. Plani za naprej? Manj delat, več biti fraj in delati projekte, ki me veselijo.” Po letih delovanja v ilegali, se celica odpora proti petkovemu delu in mrežastim nogavicam, vrača na kraj zločina – @Val202 ! @maskartin in #Spetek in #latrina #Seba — Miha Šalehar (@toplovodar) January 17, 2020 Čas je za Spetek! Prvi gost @toplovodar v posebni zimski ediciji je Sebastian Cavazza. ?https://t.co/QS0QxgZbzj pic.twitter.com/mqg3zYbrjC — Val 202 (@Val202) January 17, 2020 Joj, kako božata tedva žametna glasova danes na @Val202 ? @toplovodar & Cavazza #spetek — Živa (@alivea) January 17, 2020 Evo, Cavazza se fajn sliši na @Val202 — zoran p (@p_zoran) January 17, 2020

Zadnji Spetek zime bo tradicionalno pobegnil v Planico, kjer bo na dnu dna, v samem podnu velikanke priznal velikansko zmoto. Kako je mogoče, da institucija, ki ljubi letenje in vse petke, s trinajstimi vred, v statistiko gostov še ni vpisala legende iz paralelnih časov, doktorja Frenka, ki se piše Petek. Spetek se je Petku opravičil v petek po peti. Zadnji petek zime je tradicionalno pobegnil v Planico, Spetek je Franci Petek!Kako je mogoče, da institucija, ki ljubi letenje in vse petke, s trinajstimi vred, v statistiko gostov še ni vpisala legende iz paralelnih časov, doktorja Frenka, ki se piše Petek? “Naloga vsakega živega bitja je, da je koristen. Jaz bi se slabo počutil, če bi bil v življenju samo svetovni prvak. Čas med tekmami sem izkoristil za študij.” – Franci Petek, tudi doktor geografije, pripovedovalec pravljic, vzgojitelj in bobnar

Prevozil je reli Dakar in priletel v Spetek - Simon Marčič.Na fakulteti za energetiko preučuje motorje z notranjim izgorevanjem, s kakršnimi tudi tekmuje. Doktoriral pa bo, glej ga zlomka, iz solarne energije. Čuden tič je Simon MarčičPred dobrim mesecem je končal reli Dakar. Tokrat celo ne da bi ga povozil Stephane Peterhansel: “To je drag štos, Dakar odpelješ za 30.000 evrov, z ekipo se cena poviša na 60.000 evrov. Žrtvoval sem tudi gate in šparal.” Pravi, da bi zunanji ekstremni športniki lahko dobili več pozornosti in prostora: “Tega, kje treniram, pa verjetno ne smem povedati. Velikokrat sem že bežal pred policisti.”

Ker je Spetek strasten uživalec Evrosonga, se ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi gostil nje, ki je na EMI dobila vse, kar se da: moža, dvakratno potovanje na Evrosong kot spremljevalna vokalistka, letos pa še solistično zlato kolajno.Ker je Spetek strasten uživalec Evrosonga, se ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi gostil nje, ki je na EMI dobila vse, kar se daLea Sirk je na EMI dobila vse, kar se da: moža, dvakratno potovanje na Evrosong kot spremljevalna vokalistka, letos pa še solistično zlato kolajno. “Pri meni so težko pritiski, ker sem jaz en velik pritisk drugim.” – Lea Sirk “10 let sem se obremenjevala s tem, zakaj nisem všeč ljudem. Zdaj mi je vseeno, ker imam dva otroka, družino ter rada delam glasbo.” #Spetek ? https://t.co/N2Rbg4nvKJ — ? Val 202 (@Val202) March 9, 2018

Kaj imajo skupnega idrijski ovinki, Johann Wolfgang von Goethe, dvokrpi ginko, rumeni motocikel in pozabljena denarnica? Vsi so nastopali v eni sami epizodi z Markom Hatlakom. Kljub psihedeličnemu videzu je nastala brez halucinogenov. Z njim ni bil še nikoli dolgcajt. Tudi spet čez pet ne.Pri Mihiju je bil Marko Hatlak. Z njim ni bil še nikol 'dolgcajt'Kaj imajo skupnega idrijski ovinki, Johann Wolfgang von Goethe, dvokrpi ginko, rumeni motocikel in pozabljena denarnica? Vsi so nastopali v eni sami epizodi z Markom Hatlakom. Kljub psihedeličnemu videzu je nastala brez halucinogenov. Z njim ni bil še nikoli dolgcajt. Tudi spet čez pet ne. “Glasba je bila vedno blizu mene, starša me nista takoj učila o njej, sam sem se učil. Preko rocka, funka, jazza … ko pa sem na harmoniki zaigral prvega Bacha, sem videl, da so to majhne orgle. Res občudujem ta inštrument.“ “Ej, Hatlak, Karla te pozdravlja,” pravi @toplovodar. M: “Karla?”@toplovodar: “Ja, Karla frizerka.” In se je spomnil … prisluhnite jima v #spetek https://t.co/G2iW3JWMsq pic.twitter.com/OyXoZuRBvN — ? Val 202 (@Val202) 2 March 2018