Studio ob 17.00

V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Samo Zver, UKC Ljubljana; Tatjana Milavec, Skupnost CSD; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Antiša Korljan, politični komentator; Tomaž Celestina, politični komentator. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.

Z novim letom se uveljavljajo prve vsebinske novosti pokojninske reforme, povezane predvsem z bolj dostojnimi pokojninami za najbolj ranljive. A tokrat se osredotočamo na vzdržni del pokojninske zakonodaje ter vsebine, ki so bile v tokratni reformi spregledane. Zanima nas, kako dolgo bo zdaj veljaven sistem ob demografskih trendih še vzdržen. Podobno se sprašujejo v Nemčiji, kjer imajo hude težave pri prenovi pokojninskega sistema. Čeprav so številke na prvi pogled suhoparne, je zgodba, ki jo razkrivajo, skrb vzbujajoča. Pokojnine sicer bodo, vprašanje pa je, kolikšna bo njihova realna vrednost. Bodo čez nekaj desetletij sploh zadoščale za kaj drugega kot osnovne dobrine in storitve? Kje bo država iskala dodatna sredstva za financiranje prvega stebra - in ali bo to pomenilo višje obremenitve dela, prerazporejanje drugih javnih izdatkov ali tiho zmanjševanje pravic prihodnjih upokojencev? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj v Pokojninski družbi A; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Valjavec.

Konec novembra je minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem ponovljenem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana; dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana; dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana; dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana; mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameriških ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strateških problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameriških podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.Gostje:dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;prof. dr. Blaž Zupan, fakulteta za računalništvo in informatiko.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu; Taja Premk, Amnesty International; Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije

Na treh smučiščih se je zimska sezona že začela, na preostalih pa hitijo pripravljati tehnični sneg. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter v devetih gorskih središčih, ki so skupno prejela 84 milijonov naložbenega denarja, že ugotavljajo pozitivne kazalnike. Obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav vsako leto sofinancira ministrstvo za infrastrukturo. V združenju žičničarjev pa si želijo še, da bi našli zakonsko podlago, ki bi omogočila tudi uveljavljanje naložb na smučiščih. V Studiu ob 17 h tudi o poteku inšpekcijskih pregledov ter o ugotovitvah in odločitvah inšpektorjev inšpektorata za infrastrukturo, pomembnih za varno obratovanje naprav in delovanje smučišč. Gostje: Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Vlasta Kampoš Jerenec, vodja Sektorja za železnice in žičnice na Direktoratu za železnice, žičnice in upravljanje prometa; Patricija Furlan Fon, glavna inšpektorica inšpektorata za infrastrukturo ; Boštjan Paradiž, predsednik združenja slovenskih žičničarjev.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci. Gostje: – klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj, – glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, – mladinski podnebni delegat Jan Zupan.