Svet v skodelici čaja

V Delovem podkastu Svet v skodelici čaja Aljaž Vrabec sprašuje Zorano Baković o dogajanju na Kitajskem in Aziji. Na družbenih omrežjih lahko vidimo vse več posnetkov s Kitajske, kako starši iščejo neveste in ženine za svoje otroke kar prek malih oglasov na mestnem trgu. Številni tovrstni posnetki postanejo viralni, saj prikazujejo prizore, ki jih pri nas nismo vajeni, toda kakšno je pravo ozadje tega običaja? »Kitajska je ogromna država, zato je težko pričakovati, da bodo mladi brez težav našli partnerja,« razlaga Zorana Baković. »Še večji problem je na podeželju. V starosti, ko naj bi se mladi poročili in imeli otroke, je veliko spolno nesorazmerje, saj imajo na Kitajskem na 120 moških le 100 žensk. To pomeni, da je približno 30 milijonov Kitajcev, ki ne morejo najti žene – ker jih preprosto ni dovolj.« Še težje je ženo najti na podeželju, sploh takšno, ki bi rada ostala na podeželju ali se tja preselila. »V teh primerih priskočijo na pomoč starši, ki na trgih berejo male oglase in iščejo, kje bi lahko dobili primerno partnerko ali partnerja za svoje otroke.«

V podkastu Svet v skodelici caja je Zorana Bakovic tokrat spregovorila o korupcijski čistki v kitajski vojski, pa tudi o tem, kako huda napaka je, če v glavnem partijskem časopisu narobe zapišejo predsednikovo ime. 

V novem podkastu medijske hiše Delo z naslovom Svet v skodelici čaja se bo voditelj Aljaž Vrabec pogovarjal z Zorano Baković, eno najboljših poznavalk Kitajske in Azije pri nas. Na Kitajskem je preživela 30 let, najprej je tja odšla kot študentka, kasneje pa je 23 let delovala kot Delova poročevalka. V vseh teh letih je obiskala še mnoge druge azijske države, tekoče govori kitajsko, zato je svoj čas delovala kot prevajalka za številne kitajske politike, predvsem na njihovih srečanjih z jugoslovanskimi gosti. Čaj, napitek, ki ga na Kitajskem poznajo že tisočletja, je vplival na razvoj kitajske identitete, a tudi na mnoge geopolitične odnose. Kitajski čaj je najbolj mikal Britance, toda kitajski cesar ni želel ugoditi vsem njihovim zahtevam, zato so se čaja prilastili na silo in proizvodnjo preselili v Indijo.