Umetnost Lenarjenja

Ko na drugo stran mikrofona sede državni prvak v pomnenju in samozavestno naznani, da ima v resnici relativno slab spomin - takrat si obetaš zanimiv pogovor. Nik, ki je po izobrazbi igralec, lahko na pamet zrecitira 3,141 decimalk števila pi, ker pa mu ta vaja ni bila dovolj, se je pred kratkim na pamet naučil še poštne številke vseh občin v Sloveniji. Zakaj tako rad potiska meje svojih miselnih sposobnosti? Še boljše vprašanje - kako mu to uspe? Kot sam pravi, ne gre za nikakršne nadnaravne sposobnosti, ampak 'preprosto' za vajo. Ni se rodil s fotografskim spominom, le z obilico motivacije, da raziskuje najrazličnejše oblike mentalnega fitnesa. Z Nikom sva se pogovorjala o njegovi famozni vizualizacijski tehniki "palače spomina", od tam pa prešla na širši pogovor o možganih, o vprašanju talenta in prakse, pa tudi o osebnostni rasti, spopadanju s tremo in o tem, kako je lahko strah do določene mere naš prijatelj in naš motivator.  Vse informacije o Nikovi monokomediji Zdrava Pamet, vključno z datumi predstav in prodajo vstopnic, najdete na https://www.nikskrlec.com/zdrava-pamet  V podkastu omenjava knjige: Outliers: The Story of Success (Malcolm Gladwell), Moonwalking with Einstein: The Art and Science of Remembering Everything (Joshua Foer), Incognito (David Eagleman - slovenski prevod se glasi Prikrito), Mož, ki je imel ženo za klobuk (Oliver Sacks)

Novo leto začenjamo s posebno epizodo, v kateri se mi je pridružila Ester Zupančič. Z Ester se poznava od leta 2011, približno tri tedne po prvem srečanju je postala moja punca, letos pa bova imela že četrto obletnico poroke. Je moja najljubša sogovornica, moja glavna navijačica in moj podporni steber v vseh neskončnih projektih in izzivih življenja. Po izobrazbi je sicer zobozdravnica, ki dela v pediatrični zobozdravstveni ambulanti (in si tudi lasti pomembno zaslugo za to, da sem si začel dosledno in vsakodnevno nitkati zobe). V današnji epizodi sva se skupaj posvetila vprašanjem, ki sem jih prejel s strani poslušalcev podkasta in se na ta način dotaknila zelo raznolikih in zanimivih tematik, od študija na Medicinski fakulteti pa do izzivov starševstva, sprostitvenih tehnik in pravilne uporabe zobne paste.

V jubilejni deseti epizodi gostim dolgoletnega prijatelja, ki se že od najstniških let intenzivno ukvarja z odnosi. Klemen nosi famozni naziv “lifecoach”, ki ga marsikdo prebere s prezirom. V to skupino sem spadal tudi jaz, preden sem izkusil zares dober coaching. Zato je tudi prvo vprašanje v najinem pogovoru: kaj pomeni coaching? Kako nam lahko pomaga in kako ločiti med tistimi, ki (drago) prodajajo prazne besede ter tistimi, ki naredijo razliko? Nadaljujeva s poglobljenim pogovorom o odnosih, odgovornosti, vzponih in padcih, romantičnih zvezah in tudi o seksu, za katerega se paradoksalno pogosto izkaže, da lahko ljudi vsaj toliko stresira, kot jih navdušuje. Širok pogovor o zelo pomembnih temah, v katerem se vam bo morda odprlo več dobrih vprašanj. Lahko samo upam, da bo eno izmed njih - "Kaj lahko danes naredim za lastno rast in razvoj?"  Klemna najdeš na: https://www.klementhomas.com/  V pogovoru omenjava knjigi The Big Leap (Gay Hendriks) in Conscious Loving (Katie & Gay Hendricks). Omenjava tudi coaching seminar Landmark Forum, Klemen omeni tudi Mindvalley Academy.

Ta epizoda je nekaj posebnega. 'Vroči stol' voditelja podkasta sem namreč odstopil Roku Smoleju, uredniku, novinarju in voditelju na RTV Slovenija. Rok je med drugim urednik mojega knjižnega prvenca Življenje v sivi coni, ki je štiri dni po izidu odšel v prvi ponatis in postal knjižna uspešnica, mesec dni kasneje pa je na knjižnem sejmu prejel veliko nagrado Knjiga leta 2022. Na podkastu sem se mu tokrat pridružil kot sogovornik, pogovarjala pa sva se o knjigi in o vseh tematikah, ki jih zajema - od pandemije in izzivov zdravstva pa do sprostitvenih tehnik, vprašanja motivacije, sindroma bele halje in umetnosti lenarjenja.

Na Svetovni dan duševnega zdravja objavljam navdihujoč pogovorom z Borutom Škodlarjem, specialistom psihiatrom, profesorjem na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnikom Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike. Pred kratkim je izdal tudi knjigo z naslovom Samoumiritev, kjer bralce na preprost in praktičen način vodi čez zelo številne in zelo raznolike tehnike umirjanja. Notranji mir je pomembna vrednota v hektičnem modernem svetu in prav to je bila osrednja nit tokratne epizode. Seveda pa sva s prof. Škodlarjem zašla še na nekaj pomembnih sorodnih tem in se pogovarjala o pričakovanjih do sebe, o spopadanju z nespečnostjo in o sindromu izgorelosti (ki je praktično prerasel v neke vrste epidemijo). Po koncu resnično prijetnega pogovora sem se zavedel, da je name dobesedno deloval kot neke vrste psihoterapija.  Knjiga Samoumiritev: https://tinyurl.com/4f92rx4b

September je mesec ozaveščanja o otroškem raku, kar označujemo z zlato pentljo. Četudi smo pogovor snemali na deževno septembrsko popldne, pa je njegovo sporočilo brezčasno. Prisluhnite zgodbi Mojce, ki je s svojim majhnim junakom premagala zahrbtno rakavo bolezen. Kakšni so prvi znaki in kako poteka zdravljenje? Kaj se dogaja v tretjem nadstropju Pediatrične klinike, kako se kot starš soočiti z najhujšimi novicami in ohraniti funkcijo podpornega stebra svojemu otroku tudi v času najhujših stresov? Poleg ganljive zgodbe o vztrajnosti in pogumu smo se z dr. Majo Česen Mazić pogovarjali o dejavnikih tveganja za nastanek otroškega raka, o pomenu genetike, vlogi pediatrov na primarni ravni... o najlepših trenutkih, najtežjih novicah in o vsem spektru sivine vmes. Vabim vas, da prisluhnete in spoznate tudi neprofitno organizacijo Junaki 3. nadstropja, ki jo vodijo starši malih borcev in s svojimi aktivnostmi in donacijami oblikujejo lepši svet za otroke z rakom. Spletna stran društva: https://junaki3nadstropja.si/ Pošljite SMS JUNAKI5 na 1919 in prispevajte 5 eur za otroke z rakom. Hvala iz srca.

Najhujši hipotetični scenarij za vsakega zdravnika je tisti, v katerem je prisiljen v tragični položaj, kjer je vsaka izbira slaba. Pandemija COVID-19 je v večini držav po svetu povzročila resne preobremenitve zdravstvenega sistema, ob katerih lahko zaradi premalo osebja ali aparatov pride do grozljive situacije, ko ustrezne zdravstvene oskrbe dejansko ni mogoče zagotoviti vsem pacientom, ki bi jo potrebovali. Tovrstni scenariji so za zdravstveno osebje neznosno psihično breme. Kako poteka triažiranje v izrednih razmerah? Kaj je lahko in kaj ne sme biti pogoj za sprejem v enoto intenzivne medicine? Kakšno vlogo igra bolnikova starost? Kdo stoji za najtežjimi odločitvami, ko se dva kritično bolna človeka potegujeta za zadnji respirator? In kaj si o triaži misli slovenska javnost? Z odgovori na ta vprašanja so se ukvarjali raziskovalci s Pravne fakultete v veliki, ambiciozni nacionalni raziskavi z naslovom 'Etični in pravni vidiki medicinske triaže ob epidemiji COVID-19'. O rezultatih raziskave in odgovorih na najtežja medicinsko-etična vprašanja sem se pogovarjal s tremi vrhunskimi strokovnjaki: dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, idejna vodja raziskave; dr. Matjaž Ambrož, profesor kazenskega prava; in Lora Briški, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo.

Upam, da mi oprostite 'clickbait' naslov. Ne gre za reklamno sporočilo ali sponzorirano objavo. Ne bom vam prodajal čudežnih mazil ali tablet za pomlajevanje. Rad bi vam na kratko predstavil, kaj o dolgem življenju pravi znanost. S pregledom strokovnih člankov bom izpostavil tri navade, ki imajo znanstveno dokazan in statistično pomemben pozitiven vpliv na daljše in kvalitetnejše življenje. Ali lahko zgolj naš odnos do vsakodnevnih izzivov izboljša naše zdravje? Katero preprosto, dvajsetminutno opravilo, dokazano niža vrednost krvnega pritiska? Poleg praktičnega pogleda na omenjeno tematiko pa bomo na kratko spregovorili tudi o nevarnih pasteh statistike in o tem, zakaj je raziskovanje zunanjih vplivov na tako močno spremenljivko, kot je celokupna smrtnost (angl. all cause mortality), zelo zahtevno.  Za posebej študiozne poslušalce pa spodaj pustim še povezave do raziskav, omenjenih v epizodi.  Maruta et al, 2002: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12173709/  Giltay et al, 2004: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15520360/  Jayedi et al, 2021: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34417979/  Hanson, Jones, 2015: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25601182/  Kim et al, 2019: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31055709/  O'Keefe et al, 2013: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23871889/  Sewter et al, 2021: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34371891/

Fantazijski filmi in knjige, namizne in računalniške igre... izguba časa? Ali potovanje v nove svetove, ki nam lahko odprejo drugačno perspektivo tudi na naš lasten obstoj? Kaj je namizna igra vlog 'Dungeons & Dragons' in kako lahko s pomočjo tehnik vizualizacije postanemo boljša, močnejša in manj impulzivna oseba? Ali naši možgani v resnici sploh znajo ločiti med resničnim in navideznim? Kako smiseln je 'pobeg pred realnostjo' kot sprostitvena tehnika? O vsem tem (pa tudi o čipsu brez slabe vesti, raziskovanju neskončnih globin oceana in uspavanju dojenčkov) sem se pogovarjal z Mitjo Ožboltom, ki ni le ustanovitelj sekcije Amulet in povezovalec vseslovenske RPG skupnosti ampak tudi moj najstarejši prijatelj in (najpomembnejši naziv za na koncu!) moja poročna priča.

Kako se lahko pripravimo na nek posebno stresni dogodek? Naj bo to izpit na fakulteti ali pa dežurstvo v intenzivni enoti, kjer lahko zaradi napačne odločitve človek tudi umre. Je lahko stres tudi nekaj pozitivnega, ali pa bo vedno vodil v izgorelost? In kako ločimo med pozitivnim in negativnim stresom? Ali je sploh možno, da smo v službi, ki od nas zahteva nezmotljivost in nas stalno potiska na rob zmogljivosti, dejansko srečni? Pogovor z zdravnikom specialistom Žigo Martinčičem, ki dela v intenzivni enoti Infekcijske klinike.

#umetnostlenarjenja #davidzupancic #podkast #sanjarozman #zasvojenost Sanja Rozman je zdravnica, psihoterapevtka in avtorica devetih knjig na temo zasvojenosti. Že več kot 30 let se kot terapevtka posveča ljudem, ki okrevajo od nekemičnih zasvojenosti in travm. V sklopu projekta Slovenija piha 0,0, ki ga podpira Ministrstvo za zdravje, sem jo povabil na pogovor o tematiki, ki je za našo državo žal "slon v sobi". Nisva pa govorila le o alkoholizmu - Sanja se namreč ukvarja pretežno z nekemičnimi odvisnostmi, med drugim je tudi certificirana terapevtka za zasvojenost s spolnimi odnosi. Je prijetna in strokovna sogovornica, ki s svojim znanjem in pragmatičnim pristopom do zasvojenosti vztrajno pomaga ljudem v hudih stiskah in spreminja svet na lepše. Vabim vas, da spremljate projekt Slovenija piha 0,0, na Facebooku: https://www.facebook.com/slovenijapiha00 Sanjine knjige najdeš na: https://www.spremembavsrcu.si/shop Vodeno meditacijo "Varen prostor", ki jo omenjava v pogovoru, najdeš na: https://www.youtube.com/watch?v=e_URbpw78BM Med pogovorom omenjava zbirko poezije Nezbrani komadi (ur. Andrej Ilc) in knjigo Notranji pir (Miha Šalehar). Omenjava podkast epizodo Umetnost Lenarjenja z Mitjo Ožbolom na temo fantazijskih iger in stresa: https://spotifycreators-web.app.link/e/9cYIBkdyEOb

Onja Tekavčič Grad je doktorica znanosti in redna profesorica klinične psihologije, ki se že več kot štirideset let ukvarja s suicidologijo - raziskovanjem samomora. Je psihoterapevtka, ustanoviteljica in dolgoletna vodja Klica v duševni stiski ter Centra za psihološko svetovanje Posvet. Spregovorila sva o spopadanju z najhujšimi psihičnimi stiskami in med drugim iskala odgovor na vprašanje: kaj lahko vsak od nas naredi za zmanjšanje stigme in krepitev duševnega zdravja? In kako pristopiti do človeka v stiski, še preden je prepozno? Oddaja je nastala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki so skupaj z nevladnimi organizacijami prizadeva k zmanjševanju stigme duševnega zdravja. Klic v duševni stiski, ki deluje vsako noč med 19:00 in 7:00, je dostopen na 01 520 9900. Seznam Centrov za krepitev zdravja ZD Ljubljana najdeš na: https://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=category&id=206&lang=sl&Itemid=555

Med vsemi tematikami tega sveta je največ različnih mnenj, čustvenih prepričanj in spletnih debat na dveh področjih: zdravstvu in vzgoji. O prvem smo na tem podkastu že veliko razpravljali, danes pa se premaknemo še na drugega. Z mano je Ljubica Marjanovič Umek, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, ki se kot razvojna psihologinja že več kot 40 let strokovno ukvarja z vprašanjem vzgoje in razvoja otrok. Kaj je najpomembnejše v obdobju dojenčka? Kdaj naj začnemo otroku brati pravljice? Kaj so boljše in kaj slabše igrače? Kaj so prednosti in pasti televizijskih ekranov? In kako se odzivati na malčkove izpade trme in histerije? Vzgoja otroka je najpomembnejši projekt vsakega starša in osebno sem mnenja, da mora prav vsak od nas najti lastno pot, ki v ozir vzame tudi otrokove specifike in njegov temperament. Dobro pa je vedeti, kaj o vzgoji in razvoju pravi znanost. In na kak način lahko otroka podpremo, da bo (dokazano!) začutil največ čustvene varnosti in najlažje razvil svoj polni potencial. Pokrovitelj epizode je A1 Slovenija, ki v sodelovanju s prof. Marjanovič ustvarja projekt Lahkonočnice. Gre za obsežno zbirko kratkih slovenskih zvočnih pravljic, ki že več kot 8 let pomagajo pri uspavanju malčkov po celi državi. Najdete jih v brezplačni aplikaciji Lahkonočnice v vseh trgovinah z aplikacijami in na spletni strani https://www.lahkonocnice.si/

Tokratna epizoda podkasta Umetnost Lenarjenja je namenjena odgovarjanju na vprašanja poslušalcev! Hvala vsem, ki ste prispevali svojega! Začnemo z vprašanji na temo nespečnosti in duševnega zdravja, se pomaknemo v bolj medicinske vode, sledi starševstvo, nekaj poljubnih vprašanj... in na koncu spregovorimo še o knjigah in o pisanju. Z vami tokrat delim tudi nekaj informacij o svoji naslednji knjigi, ki je v času snemanja te epizode že skoraj pripravljena za uredniško obdelavo :) Hvala vsem, ki me spremljate! Med pogovorom omenjam še dve epizodi podkasta Umetnost Lenarjenja in sicer: Pogovor z nutricionistom Jernejem Ogrinom, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=-TtxPYx5kb0&t=1532s Pogovor z urednikom in pisateljem Andrejem Blatnikom, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=js4GpJXN5qg&t=1938s

V okrogli trideseti epizodi podkasta je moja sogovornica Tina Bončina, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica dveh knjig na temo duševnega zdravja: "Izgorelost" in "A to je vse, kar je?". Tina je pred odhodom na samostojno pot delala kot sobna zdravnica na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, že vrsto let pa se ukvarja s tematikami, ki so za moj podkast posebej relevantne. Govorila sva o tem, kaj sploh je izgorelost, kakšni so opozorilni znaki in zakaj se o tej entiteti nenadoma tako veliko pogovarja. Potem sva svojo perspektivo še razširila in spregovorila o stresu, počitku, načinih samopomoči in skrbi za duševno zdravje. Bogat pogovor, ki človeku vrne upanje, da v vsakdanji hektiki modernega življenja ni sam in da vedno obstajajo načini, s katerimi lahko ob temačnih dneh podpremo upanje v boljše čase. Tino najdeš na https://www.boncina.si/ Njeni knjigi lahko najdeš na spletni strani https://emka.si/pages/tina-boncina Obe Tinini knjigi lahko najdeš tudi v obliki zvočnih ali e-knjig na aplikaciji MK Plus. Na isti aplikaciji je več kot 1000 drugih knjig, vključno z obema mojima! Aplikacijo najdeš na App Store, Google Play oz. na: https://emka.si/pages/mladinskaknjiga-plus V pogovoru omenjava meditacijo 'Pregled telesa' (Body Scan), ki jo lahko najdeš tudi na mojem YouTube kanalu in na podkast aplikacijah: https://youtu.be/wscC60FIBTw?si=tjw5QRc44TfmR0jw Omenjava knjige Search Inside Yourself (Chade-Meng Tan; prevod: Najdi v sebi), Happiness: A Guide to Developing Life's Most Important Skill (Matthieu Ricard). Omenjam raziskavo, ki je skušala izmeriti in kvantificirati emocijo sreče. Opisana je v knjigi Najdi v sebi, gre pa za: Davidson R, Irwin W. The Functional Neuroanatomy of Emotion and Affective Style. Trends in Cognitive Sciences 3, no. 1. 1999; 11–21. Epizoda je nastala v sodelovanju z: Mladinska knjiga, d.d.