Drugo epizodo tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega smo snemali prav na dan, ko se je iztekel rok za vložitev kandidatur za predsednika države. Zdaj je jasno: če si do 3. oktobra kdo med njimi ne premisli, bo kandidatov osem, zanimiva druščina različnih imen, poklicev, starosti, spola. O tem, kakšna so pravila tekmovanja, kaj so nizki udarci in kaj fair play, kako tekmovalci sprejemajo poraze in kako zmage, ve veliko najin tokratni gost, Matej Grošelj, novinar časopisa Večer, ki pokriva politično dogajanje iz prve vrste. Matej je bil namreč pred vstopom v nevarni svet političnega novinarstva športni novinar časopisa Dnevnik. V epizodi analiziramo možnosti in slabosti vseh osmih kandidatov in na koncu smo se strinjali - to bo ena najbolj zanimivih in nepredvidljivih predsedniških kampanj v zgodovini. Tudi zato, ker se dokončno poslavlja Borut Pahor. Mimogrede: novega aviza še vedno nimamo, Aleš napoveduje protestno branje poezije pred pisarno pomočnika direktorja Mateja ...
Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj! Začenja se drugi deli super volilnega leta – spopad za mesto predsednika države, za občinske in mestne svetnike in župane, pa tudi za zmago na treh referendumih, ki jih je še pred iztekom stotih dni vlade vložila opozicija. Paradoks – bolj kot zmaga na volitvah SDS zanima uspeh na referendumih. Gost prve epizode, zgodovinar, esejist, prevajalec, publicist, pa tudi kolumnist časopisa Delo in urednik revije Razpotja, Luka Lisjak Gabrijelčič, opozarja, da bo ta jesen ključna. V prihodnjih mesecih se bodo stranke znova spopadle za volilne glasove, potem pa bo do naslednjih volitev minilo nekaj let. To je torej odločilna priložnost za SDS, ki je državnozborske volitve izgubila, da ublaži poraz, za Gibanje Svoboda pa, da potrdi nepričakovano zmago. Tu so še stranke, o katerih sogovornik pravi, da bi v primeru, če bi se na seji ožjega vodstva zgodila nesreča, lahko ostale brez članstva. Pa tiste, ki se ne morejo izviti iz sence velikih sester. Seveda analiziramo tudi predsedniško tekmo, ki dobiva nepričakovane zasuke in pospeške. Pred začetkom uradne volilne kampanje je jasno, da to zagotovo niso zadnja presenečenja letošnjih predsedniških volitev.
Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!
Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.Podkast o politiki, 19. epizoda, 2. sezonaDobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.
Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!Podkast o politiki, 18. epizoda, 2. sezonaDve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi politični sladokusci tudi predsedniki, vsi nogometni navdušenci pa tudi selektorji. Na poslušanje!
Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.Podkast o politiki, 17. epizoda, 2. sezonaRobert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.
Dva dni po devetih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji so spremembe na političnem prizorišču jasne. Nesporni zmagovalec volitev Robert Golob napoveduje, da bo sestavil vlado v rekordnem času, vanjo pa bo vključil tudi stranke, ki niso prestopile parlamentarnega praga. Stranke, ki so dobile bistveno manjšo podporo, kot so pričakovale, analizirajo vzroke. Ne smemo pozabiti obdobja covidnih omejitev. Takrat so množice pred parlamentom protestirale proti politiki v celoti – proti vladi, pa tudi proti opoziciji, opozarja gost prve povolilne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, odgovorni urednik časopisa Dnevnik in dolgoletni politični analitik Miran Lesjak. Volitve so bile torej sporočilo vsem uveljavljenim političnim strankam. V tokratni epizodi seciramo volilne izide in ugibamo, kaj nas čaka v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih. Možnosti za zaplete ne bo zmanjkalo.Podkast o politiki, 16. epizoda, 2. sezonaDva dni po devetih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji so spremembe na političnem prizorišču jasne. Nesporni zmagovalec volitev Robert Golob napoveduje, da bo sestavil vlado v rekordnem času, vanjo pa bo vključil tudi stranke, ki niso prestopile parlamentarnega praga. Stranke, ki so dobile bistveno manjšo podporo, kot so pričakovale, analizirajo vzroke. Ne smemo pozabiti obdobja covidnih omejitev. Takrat so množice pred parlamentom protestirale proti politiki v celoti – proti vladi, pa tudi proti opoziciji, opozarja gost prve povolilne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, odgovorni urednik časopisa Dnevnik in dolgoletni politični analitik Miran Lesjak. Volitve so bile torej sporočilo vsem uveljavljenim političnim strankam. V tokratni epizodi seciramo volilne izide in ugibamo, kaj nas čaka v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih. Možnosti za zaplete ne bo zmanjkalo.
Dočakali smo prvo soočenje Janeza Janše in Roberta Goloba, ki sta po javnomnenjskih meritvah najbližje položaju mandatarja po naslednjih volitvah. Za zdaj politiki še vedno igrajo obrambno igro, bunker, branijo dosežene položaje in ne napadajo v vsemi silami, ocenjuje gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Odločilen – predvsem za tiste, ki še niso odločeni - bo torej zadnji teden kampanje se strinja medijska direktorica in odgovorna urednica informativnega in športnega programa na POP TV, Tjaša Slokar Kos. Tokrat se jasno vidi, katere stranke in s kom načrtujejo zavezništvo po volitvah, pravi Tjaša. Ali ne verjame, da bo šlo taktiziranje tako daleč, da bi kateri od vodilnih kandidatov zato, da bo po volitvah lažje sestavljal vlado, v zadnjem tednu podprl katero od manjših zaveznic, ki se gnetejo pred parlamentarnim pragom. Voditeljica epizode je tokrat na slabem glasu in se za to vsem prizadetim opravičuje. Svečano prisegamo, da ni kriv ni covid, ampak spomladanska alergija.Podkast o politiki, 15. epizoda, 2. sezonaDočakali smo prvo soočenje Janeza Janše in Roberta Goloba, ki sta po javnomnenjskih meritvah najbližje položaju mandatarja po naslednjih volitvah. Za zdaj politiki še vedno igrajo obrambno igro, bunker, branijo dosežene položaje in ne napadajo v vsemi silami, ocenjuje gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Odločilen – predvsem za tiste, ki še niso odločeni - bo torej zadnji teden kampanje se strinja medijska direktorica in odgovorna urednica informativnega in športnega programa na POP TV, Tjaša Slokar Kos. Tokrat se jasno vidi, katere stranke in s kom načrtujejo zavezništvo po volitvah, pravi Tjaša. Ali ne verjame, da bo šlo taktiziranje tako daleč, da bi kateri od vodilnih kandidatov zato, da bo po volitvah lažje sestavljal vlado, v zadnjem tednu podprl katero od manjših zaveznic, ki se gnetejo pred parlamentarnim pragom. Voditeljica epizode je tokrat na slabem glasu in se za to vsem prizadetim opravičuje. Svečano prisegamo, da ni kriv ni covid, ampak spomladanska alergija.
Zdaj gre zares. Do volitev je manj kot mesec dni, prva soočenja kandidatov in strank so za nami in izhodiščni položaj je jasen. Na vrhu se s precejšnjo prednostjo za zmago borita dve stranki, SDS in Gibanje Slovenija. Če ne bo velikih presenečenj in preobratov, bo tako tudi ostalo. Večja neznanka je v spodnjem delu lestvice, torej na repu, ki lahko za katero od manjših strank postane požiralnik. Od tega, katera stranka bo prestopila parlamentarni prag, bo očitno odvisno, kakšna bo nova vlada. O politični geografiji, o izkušnjah prvih soočenj, o razlogih za "odsotnost" predsednika ta hip vodilne stranke, o tem, kdo nagovarja "pozabljene" volivce in o odgovornosti medijev, da zastavijo prava vprašanja, v novi epizodi z odgovornim urednikom Večera in lucidnim analitikom političnega dogajanja Matijo Stepišnikom.Podkast o politiki, 14. epizoda, 2. sezonaZdaj gre zares. Do volitev je manj kot mesec dni, prva soočenja kandidatov in strank so za nami in izhodiščni položaj je jasen. Na vrhu se s precejšnjo prednostjo za zmago borita dve stranki, SDS in Gibanje Slovenija. Če ne bo velikih presenečenj in preobratov, bo tako tudi ostalo. Večja neznanka je v spodnjem delu lestvice. Od tega, katera stranka bo prestopila parlamentarni prag, bo očitno odvisno, kakšna bo nova vlada. O politični geografiji, o izkušnjah prvih soočenj, o razlogih za "odsotnost" predsednika ta hip vodilne stranke, o tem, kdo nagovarja "pozabljene" volivce in o odgovornosti medijev, da zastavijo prava vprašanja, v novi epizodi z odgovornim urednikom Večera in lucidnim analitikom političnega dogajanja Matijo Stepišnikom.
Tokratna gostja podkasta o politiki je Suzana Lovec, namestnica odgovorne urednice spletnega medija N1, pred tem urednica oddaj 24ur Inšpektor in 24ur Fokus na Pop TV, širši javnosti pa zagotovo znana tudi kot novinarka, ki je pokrivala notranjo politiko in kar nekaj volilnih kampanj. V svetu lažnih novic, manipulacij, polinformacij iztrganih iz konteksta je treba videti širšo sliko in Suzana, urednica rubrike Poglobljeno na N1, ima ves čas pred očmi gozd, ne le posamičnih dreves. Pred razmahom volilne kampanje opozarja na pomembno nalogo medijev: "Zaradi vojne v Ukrajini smo vsi spremenili fokus, ker je tako blizu nekaj tako obsežnega, kar je zaznamovalo ves svet. In pomembno bo, kako se bomo mediji v času kampanje obnašali tudi do drugih tem, ki so bile v ospredju zadnji dve leti pred rusko agresijo. Česa se bomo spomnili pri zastavljanju vprašanj, česar se volivec morda ne spomni!" Ima tudi kopico zahtevnih vprašanj za svoja gostitelja.Podkast o politiki, 13. epizoda, 2. sezonaTokratna gostja podkasta o politiki je Suzana Lovec, namestnica odgovorne urednice spletnega medija N1, pred tem urednica oddaj 24ur Inšpektor in 24ur Fokus na Pop TV, širši javnosti pa zagotovo znana tudi kot novinarka, ki je pokrivala notranjo politiko in kar nekaj volilnih kampanj. V svetu lažnih novic, manipulacij, polinformacij iztrganih iz konteksta je treba videti širšo sliko in Suzana, urednica rubrike Poglobljeno na N1, ima ves čas pred očmi gozd, ne le posamičnih dreves. Pred razmahom volilne kampanje opozarja na pomembno nalogo medijev: "Zaradi vojne v Ukrajini smo vsi spremenili fokus, ker je tako blizu nekaj tako obsežnega, kar je zaznamovalo ves svet. In pomembno bo, kako se bomo mediji v času kampanje obnašali tudi do drugih tem, ki so bile v ospredju zadnji dve leti pred rusko agresijo. Česa se bomo spomnili pri zastavljanju vprašanj, česar se volivec morda ne spomni!" Ima tudi kopico zahtevnih vprašanj za svoja gostitelja.
Covid in vojna v Ukrajini sta novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega premaknila za teden dni. A je bilo vredno počakati. Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt že lahko pove, kako je ruski napad na Ukrajino v prvem tednu vplival na slovensko javno mnenje: okrepil je podporo vladnim strankam. V anketah med strankami sicer še vedno visoko kotira nov akter na političnem prizorišču Gibanje Svoboda Roberta Goloba, a to je, opozarja Božič Maroltova, izhodišče. Pomembno število volivcev se odloča zadnjih deset dni pred volitvami, celo zadnji dan. Karte se bodo torej lahko še večkrat premešale, čeprav je do volitev manj kot dva meseca. Kdo ima najbolj trdno volilno bazo? Kako kaže manjšim strankam, ki bodo odločilne pri sestavljanju prihodnje koalicije? Kdo jemlje glasove komu? Vse to in še kratek vodič po tem, kako brati in razumeti ankete, ki jih objavljamo mediji, v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.Podkast o politiki, 12. epizoda, 2. sezonaCovid in vojna v Ukrajini sta novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega premaknila za teden dni. A je bilo vredno počakati. Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt že lahko pove, kako je ruski napad na Ukrajino v prvem tednu vplival na slovensko javno mnenje: okrepil je podporo vladnim strankam. V anketah med strankami sicer še vedno visoko kotira nov akter na političnem prizorišču Gibanje Svoboda Roberta Goloba, a to je, opozarja Božič Maroltova, izhodišče. Pomembno število volivcev se odloča zadnjih deset dni pred volitvami, celo zadnji dan. Karte se bodo torej lahko še večkrat premešale, čeprav je do volitev manj kot dva meseca. Kdo ima najbolj trdno volilno bazo? Kako kaže manjšim strankam, ki bodo odločilne pri sestavljanju prihodnje koalicije? Kdo jemlje glasove komu? Vse to in še kratek vodič po tem, kako brati in razumeti ankete, ki jih objavljamo mediji, v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega.
Šef države Borut Pahor je razpisal volitve za 24. april, stranke, ki se bodo pognale v dirko, pa rastejo kot gobe po dežju. Dva nova igralca sta že vstopila v tekmo – Gibanje Svoboda in Povežimo Slovenijo in že kotirata na javnomnenjskih lestvicah. Ta teden se je pojavila še ena zelena stranka - Vesna, s podporo evropskih Zelenih. Z novinarskim kolegom Anžetom Božičem, novinarjem oddaje 24 ur, analiziramo razmerja v pestri paleti političnih akterjev pred uradnim začetkom kampanje, rezultate najnovejše Medianine javnomnenjske raziskave, ki vnaša precej nemira tako na levi kot na desni, saj je prvo mesto zasedla stranka brez programa in kadrovske zasedbe. Ne moremo pa se izogniti niti nabojem, ki s pisemskimi pošiljkami švigajo med visokimi vladnimi funkcionarji, niti hekerskemu napadu, ki je ohromil Anžetovo medijsko organizacijo. A tako kot na sploh v novinarstvu tudi za naše kolege na POP TV velja – ni predaje!Podkast o politiki, 11. epizoda, 2. sezonaŠef države Borut Pahor je razpisal volitve za 24. april, stranke, ki se bodo pognale v dirko, pa rastejo kot gobe po dežju. Dva nova igralca sta že vstopila v tekmo – Gibanje Svoboda in Povežimo Slovenijo in že kotirata na javnomnenjskih lestvicah. Ta teden se je pojavila še ena zelena stranka - Vesna, s podporo evropskih Zelenih. Z novinarskim kolegom Anžetom Božičem, novinarjem oddaje 24 ur, analiziramo razmerja v pestri paleti političnih akterjev pred uradnim začetkom kampanje, rezultate najnovejše Medianine javnomnenjske raziskave, ki vnaša precej nemira tako na levi kot na desni, saj je prvo mesto zasedla stranka brez programa in kadrovske zasedbe. Ne moremo pa se izogniti niti nabojem, ki s pisemskimi pošiljkami švigajo med visokimi vladnimi funkcionarji, niti hekerskemu napadu, ki je ohromil Anžetovo medijsko organizacijo. A tako kot na sploh v novinarstvu tudi za naše kolege na POP TV velja – ni predaje!
Trideseto epizode podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli prav na dan, ko stranko ustanavlja Robert Golob, ki bi lahko bil pomemben igralec v tokratni predvolilni tekmi. Lahko je politični "game changer", se strinja najin gost, komentator portala Necenzurirano.si Primož Cirman. Seveda vstopa Golob v politično areno s številnimi neznankami, ki lahko tekmo prevesijo v eno ali drugo smer in se bodo razkrile v prihodnjih tednih. Prihod Goloba je vznemiril vladajoče stranke, v KUL- u pa še posebej Socialne demokrate, ki so po anketah med štirimi strankami opozicijske koalicije pri vrhu in bi torej lahko računali tudi na mandatarski položaj. Kolega Cirman opozarja, da so prihodnje volitve res prelomne, tudi in predvsem z vidika svobode medijev. "Smo na križišču, ko bo postalo jasno, ali bo novinarjem še omogočeno normalno delo ali pač ne. Slovenska država je zrasla na svobodi medijev. In na tem valu je naša država zajadrala v devetdeseta leta, ko je bil konsenz jasen – mediji morajo opravljati svojo funkcijo," pravi urednik portala, ki ima na grbi že 42 tožb davčnega svetovalca in premierjevega prijatelja Roka Snežiča. "Kitajci poznajo mučilno metodo – smrt s tisoč rezi. In to je verjetno to, kar vladajoča stranka počne medijem, ampak mi se ne damo. Delali bomo, dokler bomo lahko." Ta hip predvolilno igro še vedno v celoti vodi igro vladajoča stranka in njeni sateliti. Podkast o politiki, 10. epizoda, 2. sezonaTrideseto epizode podkasta o politiki Umetnost možnega smo posneli prav na dan, ko stranko ustanavlja Robert Golob, ki bi lahko bil pomemben igralec v tokratni predvolilni tekmi. Lahko je politični "game changer", se strinja najin gost, komentator portala Necenzurirano.si Primož Cirman. Seveda vstopa Golob v politično areno s številnimi neznankami, ki lahko tekmo prevesijo v eno ali drugo smer in se bodo razkrile v prihodnjih tednih. Prihod Goloba je vznemiril vladajoče stranke, v KUL- u pa še posebej Socialne demokrate, ki so po anketah med štirimi strankami opozicijske koalicije pri vrhu in bi torej lahko računali tudi na mandatarski položaj. Kolega Cirman opozarja, da so prihodnje volitve res prelomne, tudi in predvsem z vidika svobode medijev. "Smo na križišču, ko bo postalo jasno, ali bo novinarjem še omogočeno normalno delo ali pač ne. Slovenska država je zrasla na svobodi medijev. In na tem valu je naša država zajadrala v devetdeseta leta, ko je bil konsenz jasen – mediji morajo opravljati svojo funkcijo," pravi urednik portala, ki ima na grbi že 42 tožb davčnega svetovalca in premierjevega prijatelja Roka Snežiča. "Kitajci poznajo mučilno metodo – smrt s tisoč rezi. In to je verjetno to, kar vladajoča stranka počne medijem, ampak mi se ne damo. Delali bomo, dokler bomo lahko." Ta hip predvolilno igro še vedno v celoti vodi vladajoča stranka in njeni sateliti.
Tokrat smo epizodo posneli prav na dan, ko je na politični levi sredini nastala še ena stranka, Zorčičev LIDE. Politična ponudba je vsak dan večja, razmerja sil pa čedalje bolj zamegljena. Kdo bo dejanski favorit opozicijskega pola na prihodnjih volitvah? Kaj čaka koalicija KUL in kakšni so odnosi med četverico predsednikov? Zakaj je štafeto spopada (predvsem) s stranko Levica iz rok SDS prevzela NSi? In ali se bo pravi spopad začel šele po tem, ko bomo končno izvedeli, kaj skriva politična enigma Robert Golob? Najin gost, komentator Dela Uroš Esih spremlja politično dogajanje čisto od blizu in zelo dobro pozna zakulisje političnega dogajanja, ob tem pa opozarja, da bo tokrat lahko pomembno vlogo odigrala predvsem civilna družba. Voditelja sva sicer v redu, za komentarje, ki se neposredno ne navezujejo na politično dogajanje pa se (ne) opravičujeva. Podkast o politiki, 9. epizoda, 2. sezonaTokrat smo epizodo posneli prav na dan, ko je na politični levi sredini nastala še ena stranka, Zorčičev LIDE. Politična ponudba je vsak dan večja, razmerja sil pa čedalje bolj zamegljena. Kdo bo dejanski favorit opozicijskega pola na prihodnjih volitvah? Kaj čaka koalicija KUL in kakšni so odnosi med četverico predsednikov? Zakaj je štafeto spopada (predvsem) s stranko Levica iz rok SDS prevzela NSi? In ali se bo pravi spopad začel šele po tem, ko bomo končno izvedeli, kaj skriva politična enigma Robert Golob? Najin gost, komentator Dela Uroš Esih spremlja politično dogajanje čisto od blizu in zelo dobro pozna zakulisje političnega dogajanja, ob tem pa opozarja, da utegne tokrat pomembno vlogo odigrati tudi civilna družba. Voditelja sva sicer v redu, za komentarje, ki se neposredno ne navezujejo na politično dogajanje pa se (ne) opravičujeva.
V podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.Podkast o politiki, 8. epizoda, 2. sezonaV podkastu o politiki Umetnost možnega tokrat gostiva posebnega gosta, profesorja socialne psihologije na FDV in Filozofski fakulteti, kolumnista Mladine z verjetno najdaljšim stažem v Sloveniji in prodornega analitika političnih procesov Vlada Miheljaka. V dveh letih pandemije je "nemogoče postalo mogoče", prilagodili smo se z neverjetno hitrostjo, pravi profesor. Kaj ta nova realnost pomeni za politično dogajanje in za (zlasti) aprilske državnozborske volitve? Miheljak ne dvomi, da bo politična bitka "krvava", da se bodo tudi tokrat volivci opredeljevali za in proti Janši, pa tudi, da je spet možno, da preseneti nov "novi obraz". Kajti potreba po "novih obrazih" je predvsem posledica nezadovoljstva z obstoječim stanjem, čeprav potem ta "novi obraz" zelo hitro zavržemo in pozabimo. Zakaj si volivci v kabini v resnici redko premislijo, kdo ima ta hip res velik mandatarski potencial za prihodnje volitve in kako nastajajo ankete javnega mnenja, ki zadnje čase presenečajo s svojimi izidi. Vse to v zadnji letošnji epizodi podkasta Umetnost možnega.
Volitve bodo zagotovo 24. aprila prihodnje leto, je Alešu v intervjuju za Radio Slovenija povedal predsednik države Pahor. Da je zastavica padla, dokazujejo tudi nove stranke in zavezništva, ki brstijo na desni in levi, še zlasti pa na sredini. In seveda poslanski prestopi, značilni za zadnjo četrtino mandata. A največ razburjenja, dvomov in špekulacij so v politiki sprožile meritve javnega mnenja Mediane in Ninamedie, ki so jih v zadnjih tednih objavili vsi osrednji slovenski mediji. Kaj nam pravzaprav pripovedujejo odstotki podpore strankam? Kako lahko razumemo visoke štartne številke novih ali celo še neobstoječih strank? Najin tokratni gost, komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, opozarja, da ta hip na temelju anket še zdaleč ne moremo sklepati, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec prihodnjih volitev. Jasni pa so trendi in ti napovedujejo neusmiljen predvolilni boj. Z Zoranom analiziramo tudi možnosti »novih novih obrazov«, na prvem mestu seveda Roberta Goloba. Pa tudi o zeleni barvi, ki preplavlja politiko in ki prav tako napoveduje naskok na politično sredino. Podkast o politiki, 7. epizoda, 2. sezonaVolitve bodo zagotovo 24. aprila prihodnje leto, je Alešu v intervjuju za Radio Slovenija povedal predsednik države Pahor. Da je zastavica padla, dokazujejo tudi nove stranke in zavezništva, ki brstijo na desni in levi, še zlasti pa na sredini. In seveda poslanski prestopi, značilni za zadnjo četrtino mandata. A največ razburjenja, dvomov in špekulacij so v politiki sprožile meritve javnega mnenja Mediane in Ninamedie, ki so jih v zadnjih tednih objavili vsi osrednji slovenski mediji. Kaj nam pravzaprav pripovedujejo odstotki podpore strankam? Kako lahko razumemo visoke štartne številke novih ali celo še neobstoječih strank? Najin tokratni gost, komentator časopisa Dnevnik Zoran Potič, opozarja, da ta hip na temelju anket še zdaleč ne moremo sklepati, kdo bo zmagovalec in kdo poraženec prihodnjih volitev. Jasni pa so trendi in ti napovedujejo neusmiljen predvolilni boj. Z Zoranom analiziramo tudi možnosti »novih novih obrazov«, na prvem mestu seveda Roberta Goloba. Pa tudi o zeleni barvi, ki preplavlja politiko in ki prav tako napoveduje naskok na politično sredino.
Politični prostor je pol leta pred volitvami zamrznjen. Glasovanje o interpelaciji ministru Marjanu Dikaučiču, ki je dobil daleč najnižjo podporo poslancev koalicije, je znova potrdilo, da je vlada sicer formalno manjšinska, a ima hkrati dovolj trdno podporo »pridruženih« poslancev, da bo zagotovo končala redni mandat. Pozicije so torej jasne – na eni strani vlada SDS s pridruženimi članicami, na drugi opozicijski KUL. Bo to edina politična izbira na prihodnjih volitvah? Ali je treba resno računati tudi na številne stranke, ki napovedujejo spopad za politično sredino? Kakšna bo strategija strank KUL-a, bodo stopnjevale politični boj v parlamentu, ki ga ne morejo dobiti in kako trdna so njihova notranja razmerja? In še: kako realna so ugibanja, da bi lahko "peti človek", denimo Robert Golob, okrepil vrste KUL-a in posegel še v prostor neodločene sredine volilnega telesa? O političnih alternativah in tistih, ki to niso, sva se v tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z odgovornim urednikom tednika Mladina Grego Repovžem.Podkast o politiki - 6. epizoda, 2. sezonaPolitični prostor je pol leta pred volitvami zamrznjen. Glasovanje o interpelaciji ministru Marjanu Dikaučiču, ki je dobil daleč najnižjo podporo poslancev koalicije, je znova potrdilo, da je vlada sicer formalno manjšinska, a ima hkrati dovolj trdno podporo »pridruženih« poslancev, da bo zagotovo končala redni mandat. Pozicije so torej jasne – na eni strani vlada SDS s pridruženimi članicami, na drugi opozicijski KUL. Bo to edina politična izbira na prihodnjih volitvah? Ali je treba resno računati tudi na številne stranke, ki napovedujejo spopad za politično sredino? Kakšna bo strategija strank KUL-a, bodo stopnjevale politični boj v parlamentu, ki ga ne morejo dobiti in kako trdna so njihova notranja razmerja? In še: kako realna so ugibanja, da bi lahko "peti človek", denimo Robert Golob, okrepil vrste KUL-a in posegel še v prostor neodločene sredine volilnega telesa? O političnih alternativah in tistih, ki to niso, sva se v tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z odgovornim urednikom tednika Mladina Grego Repovžem.
Epidemija je v polnem zamahu, zdravstveni sistem na kolenih, v politični »vzporedni resničnosti« pa poteka temeljita kadrovska prenova. Najbolj na očeh javnosti so seveda menjave v energetiki. To med drugim razkriva menjave generacij v jedru SDS, zadrege Nove Slovenije, pa tudi pomanjkanje idej na drugi strani političnega spektra. Vse to, pa tudi sporočilo afere »glupi davki«, natančno in brezkompromisno analizira gost pete epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek. Dolgoletni novinar in urednik v Slovenski tiskovni agenciji je zdaj novinar časnika Finance. Politika skozi oči politologa, ki je obenem tudi izvrsten poznavalec gospodarskih gibanj in procesov. Obvezno poslušanje za vse, ki jih zanimajo realna ozadja delovanja slovenske politike skozi desetletja!Podkast o politiki- 5. epizoda, 2. sezonaEpidemija je v polnem zamahu, zdravstveni sistem na kolenih, v politični »vzporedni resničnosti« pa poteka temeljita kadrovska prenova. Najbolj na očeh javnosti so seveda menjave v energetiki. To med drugim razkriva menjave generacij v jedru SDS, zadrege Nove Slovenije, pa tudi pomanjkanje idej na drugi strani političnega spektra. Vse to, pa tudi sporočilo afere »glupi davki«, natančno in brezkompromisno analizira gost pete epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek. Dolgoletni novinar in urednik na Slovenski tiskovni agenciji je zdaj novinar časnika Finance. Politika skozi oči politologa, ki je obenem tudi izvrsten poznavalec gospodarskih gibanj in procesov. Obvezno poslušanje za vse, ki jih zanimajo realna ozadja delovanja slovenske politike skozi desetletja!
Podkast o politiki Umetnost možnega se v četrti epizodi druge sezone vrača k svojim koreninam. Gosta sta namreč novinarja, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu. Nekdanja sodelavca, zdaj tekmeca v medijskem prostoru (in seveda dobra kolega), televizijska novinarja Metka Majer (Pop TV) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija). Oba sta spremljala dramatično dogajanje v parlamentu, ko je pred dnevi propadel poskus opozicije, da bi z obstrukcijo dokazala, da vladna koalicija nima več večine. Oba od blizu spremljata agonijo propadanja stranke Desus. Dobro sta obveščena o načrtih za ustanavljanje novih strank. In oba zelo dobro vesta, kaj pomeni poročanje o političnem dogajanju v državi v času, ko je osrednji vladni kanal obveščanja javnosti – twitter.Podkast o politiki - 4. epizoda, 2. sezonaPodkast o politiki Umetnost možnega se v četrti epizodi druge sezone vrača k svojim koreninam. Gosta sta namreč novinarja, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu. Nekdanja sodelavca, zdaj tekmeca v medijskem prostoru (in seveda dobra kolega), televizijska novinarja Metka Majer (Pop TV) in Gregor Drnovšek (TV Slovenija). Oba sta spremljala dramatično dogajanje v parlamentu, ko je pred dnevi propadel poskus opozicije, da bi z obstrukcijo dokazala, da vladna koalicija nima več večine. Oba od blizu spremljata agonijo propadanja stranke Desus. Dobro sta obveščena o načrtih za ustanavljanje novih strank. In oba zelo dobro vesta, kaj pomeni poročanje o političnem dogajanju v državi v času, ko je osrednji vladni kanal obveščanja javnosti – twitter.
Protesti na ulicah Ljubljane se nadaljujejo, slovenska politika pa je, kljub zdaj že skoraj vsakodnevnim aferam, še vedno v zamrznjenem stanju. Minuli teden je zaznamoval nov tviteraški spopad predsednika vlade - tokrat evropskih razsežnosti z drugimi voditelji EU. V podkastu o politiki Umetnost možnega to pot spet gostimo novinarske kolege, ki dogajanje spremljajo iz prve vrste. Dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok iz Bruslja pravi, da v evropski politiki niso problem različna politična stališča, tudi skrajna. Zadrego in šok povzroča grobost tviter zapisov iz slovenskih logov. Novinar spletnega portala N1 Miha Orešnik, prvi poročevalski obraz s sredinih protestov, pa slikovito opiše dogajanje na ljubljanskih ulicah, ko jih preplavijo oblaki solzilca. Veseli smo tudi, ker imamo spet nov avizo našega poslušalca.Podkast o politiki - 3. epizoda, 2. sezonaProtesti na ulicah Ljubljane se nadaljujejo, slovenska politika pa je, kljub zdaj že skoraj vsakodnevnim aferam, še vedno v zamrznjenem stanju. Minuli teden je zaznamoval nov tviteraški spopad predsednika vlade - tokrat evropskih razsežnosti z drugimi voditelji EU. V podkastu o politiki Umetnost možnega to pot spet gostimo novinarske kolege, ki dogajanje spremljajo iz prve vrste. Dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok iz Bruslja pravi, da v evropski politiki niso problem različna politična stališča, tudi skrajna. Zadrego in šok povzroča grobost tviter zapisov iz slovenskih logov. Novinar spletnega portala N1 Miha Orešnik, prvi poročevalski obraz s sredinih protestov, pa slikovito opiše dogajanje na ljubljanskih ulicah, ko jih preplavijo oblaki solzilca. Veseli smo tudi, ker imamo spet nov avizo našega poslušalca.
dinky witch
me zanima ta tema, ampak kadenca Boziceve je neposljusljiva. kot da pricakuje da smo vsi neumni in ne razumemo njenih besed, ce jih ne pove po-casi.. in... bolj ra-zu-mljivo.