V steni

Tokrat V steni gostimo človeka, ki je pustil močan pečat v svetu slovenskega športnega plezanja — kot vrhunski tekmovalec, izjemen skalni plezalec, drzen solo plezalec in kasneje tudi kot podjetnik. V 90. letih je Aljoša Grom sodil med najboljše slovenske plezalce. Bil je večkratni državni prvak ter eden prvih Slovencev na stopničkah svetovnega pokala. A njegova pot se ni ustavila pri tekmovanjih — v skali je brez vrvi preplezal številne smeri, ki si jih večina ne bi upala niti poskusiti. Ko se je njegova tekmovalna kariera počasi zaključevala, je ustvarjalno energijo in zagnanost preusmeril v podjetništvo. Že na začetku plezalne poti je v domači garaži izdeloval svoje prve plezalne oprimke. Iz te ideje se je kasneje rodila blagovna znamka Lapis, ki danes ponuja na stotine različnih grifov in volumnov ter je prisotna v plezalnih centrih po vsem svetu. Danes stoji na čelu plezalnega centra Verd, kjer med drugim trenira tudi Janja Garnbret. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00  Uvodna špica podcasta 00:00:30  Uvod. 00:01:50  Retovje – hišno plezališče 00:05:55  Začetni stik s plezanjem 00:08:15  Plezalne stene v začetku 90. let in izdelava opreme ter oprimkov doma. 00:13:40  Takratna plezalna scena. 00:18:40  Plezanje v ZDA. 00:20:40  Plezalna tekmovanja in tekmovalna inteligenca. 00:25:40  7x državni prvak in prvi Slovenec (moški) z zmago v svetovnem pokalu. 00:30:45  Lepote ZDA. 00:33:00  Plezanje brez vrvi in prigoda s Pokljuke.  00:38:50  Plezanje brez vrvi težjih smeri. 00:44:20  Prigoda izgube zavesti pri plezanju zaledenelega slapu in vprašanje smisla. 00:47:30  Vožnja z enduro motorjem in hitri avtomobili. 00:51:15  Postavljanje smeri in inovacije. 00:59:05  Evolucija plezanja in pomen kakovostnega postavljanja smeri. 01:07:50  Pomen gibljivosti in ogrevanja pri plezanju. 01:10:40  Kaj vse danes počne Aljoša Grom? 01:12:15  Plezalni centri danes? 01:16:10  Plezalni center Verd, obiskovalci in scena tam. 01:23:00  Status plezanja v Sloveniji danes in problem pomanjkanja strokovnega kadra. 01:27:50  Resni treningi in starost otrok. 01:32:10  Na Verdu trenira tudi Janja Garnbret. 01:36:35  Važno je srce! 01:39:20  Kariera po športni karieri in blagovna znamka Lapis. 01:46:35  Dostopnost do plezališč in samota. -------------------------- Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)    

Tokrat so z nami V steni tako imenovani Drežniški samorastniki – neformalna skupina gornikov, plezalcev in alpinistov z Drežnice in bližnje okolice, ki so predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja največ plezali v primorskih stenah, zlasti v Krnskem pogorju. Na svojevrsten način so živeli svet vertikale – svet, poln avanture, tesne povezanosti z naravo, gorami, domačo skupnostjo in pravim prijateljstvom. Kot celotno dolino Soče so tudi vasi v zavetju veličastnega Krna zaznamovale strahote prve svetovne vojne in njene posledice – povojna odtujitev od Slovenije, večkratni prehodi v nov družbeni red in nemalokrat težke življenjske razmere. A fantje, tako kot celotna skupnost, so veliko moči in energije za premagovanje življenjskih ovir črpali prav iz gora in sten. S sovoditeljem tokratne epizode Petrom Podgornikom, ki mu je bilo dano vstopiti v svet drežniških fantov, so z nami danes: Albin Kapitan – Kapetn, Jože Rakušček – Cerkovnik, Mirko Kurinčič in Rado Rakušček. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00  Uvod. 00:02:00  Kdo so (bili) Drežniški samorastniki? 00:06:25  Življenje v Drežnici nekoč. 00:09:05  Vpliv prve svetovne vojne na Soško dolino. 00:14:10  Prihod italijanskih vojakov v Drežnico in izseljevanje. 00:21:50  Čas med vojnama.  00:24:00  Prigoda pastirjev s strelo na Krnu. 00:30:55  Čas po drugi svetovni vojni in stik s plezanjem. 00:33:35  Železje v Krnskem pogorju. 00:39:05  »V hribe se je šlo samo, ko je bilo nujno.« 00:41:45  Prve plezalne izkušnje. 00:46:45  Stik z »zunanjim« alpinizmom. 00:51:15  Alojz Fon – Huljo. 00:56:55  Alpinistična aktivnost Drežničanov. 01:02:20  Huljo v Chamonixu. 01:06:05  Drežničani. 01:13:10  Gorski reševalci, planinci, dobri pevci in eno kladivo. 01:20:30  Tekaški rekord na Krn in drugi športi. 01:24:55  Peter gre v Patagonijo sam, brez Hulja. 01:30:25  Alpinizem Drežniških samorastnikov. 01:38:20  Brez Angela varuha ne gre. 01:43:50  Zavetje Krna. 01:47:30  Drežnica danes. 01:50:10  Ognjemet. ============================= Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================    

Anja Petek je opravila prvo žensko zimsko ponovitev Čopovega stebra v Triglavski severni steni, izpeljala zahtevno povezavo zimskega trisa Skalaških smeri ter preplezala slovito Heckmaierjevo smer v severni steni Eigerja. Je tudi avtorica številnih prvenstvenih smeri v slovenskih stenah. Prve odpravarske izkušnje je pridobila v Kirgiziji na sedemtisočaku, kasneje pa nadaljevala v Peruju, kjer je med drugim preplezala tudi prvenstveno smer na šesttisočak Hualcan. Leta 2024 je skupaj s Patricijo Verdev opravila prvenstveni vzpon in prečenje 6243 metrov visoke gore Lalung I v indijski Himalaji. Za ta vzpon sta kot prvi Slovenki prejeli posebno priznanje mednarodne strokovne žirije Zlatega cepina za ženski alpinistični podvig leta 2024. Anja je vzgojiteljica predšolskih otrok ter profesorica pedagogike in andragogike. Ima opravljen program ZDT in je poklicno usmerjena  v psihoterapijo. Je nedvomno alpinistka, ki je v zadnjih letih najbolj zaznamovala slovenski ženski alpinizem. 00:00:00 Uvod 00:02:20 Posebno priznanje Zlatega cepina za ženski alpinizem. 00:05:55 Moč in sporočilnost knjig. 00:09:05 Kaj mi pomeni vzpon in priznanje? 00:15:35 Plezamo zase! 00:19:20 Dogodek - Zlati cepin. 00:22:15 Odprava Lalung 1 2024 in v navezi s Patricijo Verdev. 00:28:40 Ideja za Lalung 1. 00:35:00 Stena ali greben? 00:38:15 Potek odprave Lalung 1. 00:44:00 Medvedi v baznem taboru. 00:49:55 Vzpon na goro.  54:05 Prva odpravarska izkušnja na Pik Lenin v Kirgiziji. 01:01:05 Anjini prvi stiki z gorami in s plezanjem. 01:07:00 Odprava v Perujske Ande 01:16:05 Še enkrat Peru in nova smer 01:20:10 Prva ženska zimska ponovitev Čopovega stebra 01:32:00 Zima, 3 dni, 3 smeri - "Skalaški tris." 01:42:20 Zahtevnost zimskih ponovitev in sloves Čopovega stebra. 01:45:00 Anjin alpinizem poleti in čar raziskovanja pri plezanju novih smeri. 01:51:15 Zaupanje med soplezalcema. 02:00:10 Kaj mi pomeni alpinizem? 02:05:10 Raziskovanje ============================= Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================    

V 65. epizodi gostimo izjemen dvojec – očeta in hčer, trenerja in športnico, ki ju povezuje ljubezen do narave, gora in športa. Maruša Tereza Šerkezi je mlada, nadvse obetavna gorska in cestna kolesarka, članica ekipe Cube Factory Racing. Že pri rosnih letih se lahko pohvali s številnimi uvrstitvami na zmagovalne stopničke v mednarodni konkurenci, tako v olimpijskem kot tudi v kratkem krosu. Med njenimi dosežki posebej izstopa naslov evropske prvakinje, septembra letos pa je v švicarski Crans Montani postala še mladinska svetovna prvakinja v olimpijskem krosu. Matjaž Šerkezi je dolgoletni strokovni sodelavec in vodja Učnega centra pri Planinski zvezi Slovenije. Njegovo delo zajema področja alpinizma, varnosti v gorah, turnega kolesarstva, tekmovalnega turnega smučanja in druge povezane dejavnosti. Matjaž, oče treh otrok, je alpinist, inštruktor alpinizma, inštruktor gorskega reševanja ter vodnik turnega kolesarjenja. Poleg tega je navdušen rekreativni tekač na dolge proge in kolesar, v zadnjih letih pa tudi trener ter prvi spremljevalec športne poti svoje hčere. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod. 00:00:30  Maruša Tereza in Matjaž Šerkezi 00:02:00  Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025. 00:06:45  Disciplini kratek kros in olimpijski kros. 00:11:55  Svetovna mladinska prvakinja 2025. 00:14:00  Na napakah se učimo. 00:16:25  Sodobni šport – moderno gladiatorstvo? 00:20:00  Odprtost za novosti in kako biti »pri miru« - počivati? 00:26:15  Pomen daljšega počitka med tekmovalnimi cikli in treningi. 00:31:50  Marušini športni začetki, hribolazenje in plezanje. 00:37:25  Srednješolske obveznosti in prosti čas. 00:44:50  Oče in hči, trener in športnica. 00:50:15  Družina in podpora doma. 00:53:50  Vzdušje na tekmah. 00:58:35  Stres na tekmah in »prah na medaljah.« 01:02:00  Motivacija in razlika med gorskim ter cestnim kolesom. 01:06:10  Marušini ekipi KD Rajd in Cube Factory Racing. 01:10:35  Profesionalna raven tekem najvišjega ranga. 01:15:30  Pomen individualne obravnave športnice(ka). 01:18:20  Motivacija in trening brez izgovorov. 01:21:45  Pasti športa? 01:27:25  Vloga staršev pri otrocih športnikih. ============================= Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================

V tokratni oddaji V STENI gostimo Jureta Bornška – diplomiranega fizioterapevta, specialista manualne terapije in nekdanjega reprezentanta v športnem plezanju, ki je v mladinskih kategorijah dosegel številne vidne uspehe. Jure je svojo poklicno pot zgradil na presečišču dveh velikih strasti – plezanja in poglobljenega razumevanja človeškega telesa. Izkušnje iz vrhunskega športa so mu odprle vpogled v ozadje poškodb, rehabilitacije in preventivne oskrbe, kar danes uspešno prenaša v svoje delo. Danes vodi zasebno fizioterapevtsko ambulanto v Ljubljani, sodeluje s številnimi športniki in reprezentancami, obenem pa je bil nepogrešljiv član slovenskega strokovnega tima na kar štirih zaporednih olimpijskih igrah – v Pjongčangu, Tokiu, Pekingu in Parizu.  Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:30  Uvod. 00:01:25  Olimpijske igre in vloga vodje fizioterapevtskega teama. 00:08:30  Fizioterapevtska urgiranja na prireditvah. 00:12:25  Fokus, mir in tišine ter izkušnja Žana Koširja na OI. 00:17:00  Olimpijske igre napram ostalim športnim dogodkom. 00:20:10  Kako izgleda olimpijska vas? 00:25:35  Varnost na OI in stik s »svetovnimi športnimi zvezdniki?« 00:31:45  Prigoda z »zategnjenim hrbtom« Andreje Leški. 00:34:30  (Ne)atraktivnost otvoritvene/zaključne prireditve OI? 00:37:35  Fizioterapevtsko delo v Juretovi ambulanti in pomen ogrevanja pred aktivnostjo. 00:41:30  Napake rekreativnih plezalcev. 00:45:10  Pomen poznavanja in razumevanja plezalnih osnov. 00:49:55  Plezalni centri in varnost. 00:59:00  Psi v plezališčih in plezalnih centrih. 01:02:10  Pravilen pristop k prostočasnim aktivnostim. 01:06:30  Ustrezno ogrevanje pred športno aktivnostjo? 01:09:15  »Parkour«, poteg na peto, učenje tehnike. 01:11:25  Pomen in načini raztezanja. 01:20:40  Kaj je zdravja meja (pri naših prostočasnih aktivnostih)?  01:26:10  Pomen spanja, pivo po plezanju in (ne)zdrava prehrane. 01:32:55  Zdravi prsti in kaj narediti zanje? 01:38:30  Vaje za kontra mišice in različni mehanizmi poškodb. 01:44:25  Kam ali komu na fizioterapijo? 01:49:15  Čakalne dobe pri fizioterapiji. 01:54:50  Kdaj z resnejšimi treningi pri otrocih? 02:03:30  Ali bo moj otrok »naslednja Janja?« 02:06:15  Namen ali smisel športa za otroke? 02:10:25  Kaj pa še počne Jure? =============================   Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije   Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)   Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)   =============================

Viki Grošelj je svojo alpinistično pot začel leta 1967 in se ji popolnoma predal. Z odličnimi vzponi si je prislužil mesto v ekipi jugoslovanske himalajske odprave, ki je na 8463 metrov visokem Makaluju preplezala novo smer v mogočni južni steni. To je bil mejnik, ki je slovenski alpinizem postavil na svetovni zemljevid ter navdihnil številne generacije za vrhunske vzpone v najpomembnejših gorstvih sveta. Viki je 10. oktobra 1975 stal na Makalujevem vrhu. Skupno je dosegel vrhove desetih od štirinajstih osemtisočakov. Je prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin. Kot aktiven alpinistični smučar je med drugim smučal tudi z vrha Čo Oja. Sodeloval je na več kot tridesetih odpravah, a njegova alpinistična sled presega zgolj plezanje. Je alpinistični inštruktor, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj. S svojim izjemnim pripovednim darom ter več kot dvajsetimi avtorskimi knjigami je zgodbe slovenskega alpinizma približal tudi tistim, ki sami morda nikoli niso stopili v svet gora. Za svoje delo in dosežke na področju alpinizma je prejel številna priznanja. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod. 00:02:45  Zaljubljen v Nepal. 00:05:35  Podobe Nepale v očeh zahodnega človeka. 00:14:10  Viki – »Benjamin« odprave Makalu 1975. 00:19:05  Mladostno plezalno obdobje pred Makalujem in zanimanje za odprave danes. 00:28:05  Čas po Makaluju. 00:37:15  Prve preplezane velike himalajske stene in smeri na Makaluju do leta 1975. 00:43:00  Teža slovesa slovenskega vrhunskega alpinizma in himalajizma. 00:47:10  Zakaj danes najvišji vrhovi (7500m+) niso tako popularni? 00:54:30  Koliko Slovencev se v zadnjem času podaja na osemtisočake – in kaj pomeni Himalaja pozimi? 00:59:55  Vpliv velike nadmorske višine na delovanje človeka. 01:02:30  Odprava Hindukuš 1977 in projekt - vsi najvišji vrhovi celin. 01:08:10  Kaj je pravi alpinizem in prigoda s smeri Y. 01:10:00  Lepote ne-plezalnega dela odpravarstva. 01:13:00  Kamin V. plezalne stopnje visoko na Everestu in Z greben Everesta po letu 1079. 01:20:00  Alpinizem je tudi nevaren in lastno soočenje s tveganjem (na Annapurni). 01:25:45  Alpinisti in domači, ki jih čakajo doma. 01:29:25  Moč doma in pomen notranjega ravnovesja. 01:33:30  Pakistanski Karakorum ali nepalska Himalaja. 01:36:20  Vikijevi prvi dve knjigi. 01:38:35  Pripovedni dar skozi obsežen Vikjev alpinistični literarni opus. 01:41:50  Literatura in humanitarnost. 01:45:25  Alpinizem in potreba po izražanju doživetega. 01:51:00  »Ko sem prvič zagledal steno Makaluja…?« 01:54:35  Pot ali cilj? Pot in cilj? 02:02:05  Izlet v Tibet in Nepal pomladi 2026 ter razstava o slovenskem himalajizmu v Pokhari (Nepal). =============================   Planinska zveza Slovenije:    Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si   Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije   Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)   Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================  

Filip Princi je že od malih nog povezan z aktivnostmi v naravi in gorah. Pri štirinajstih letih se je udeležil alpinistične šole na AO Nova Gorica. Leta 2019 je opravil tečaj lednega plezanja, z orodji je poskusil tudi v skali, nato pa se mu je odprl nov svet plezanja. Popolnoma se je zaljubil v športno disciplino orodnega plezanja, imenovanega s tujko drytooling. Ena najmlajših plezalnih disciplin ga je povsem prevzela in ji je posvetil veliko časa in energije. Postal je vodilni »drajtulaš« v Sloveniji, ki je preplezal številne zahtevne smeri v skali. Med njegovimi dosežki so smeri z ocenama D14 in D15, maja letos pa je opravil drugo ponovitev smeri Paralel World z oceno D16 v italijanskem plezališču Tomorrow's World, ki velja trenutno za eno najtežjih v tej športni disciplini. Filip je opravil tudi več ponovitev kombiniranih ledno-skalnih smeri.  Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod. 00:01:45  Filipova otroška povezava z naravo. 00:06:40  Vpis v alpinistično šolo in delo na bolder steni. 00:10:15  Stik s cepini in domača plezalna stena. 00:14:40  Vajeniška plezalna doba in prijateljstvo s Tinetom Cudrom. 00:22:40  Kaj je plezanje z orodji (orodno plezanje, drytooling, tulanje)? 00:26:30  »Friko s cepini« in težavnostna lestvica. 00:34:55  Vznemirljivost plezanja in treniranja. 00:41:55  Kako je Filip treniral za najtežjo smer? 00:46:25  Treniranje moči in vzdržljivosti. 00:52:45  Smer Paralel World (D16) v plezališču Tomorrow's world (Dolomiti, Italija). 00:56:20  Plezanje mix-ov (kombiniranih smeri). 00:59:05  Predanost cilju – najtežji smeri. 01:06:15  »Smer sem še enkrat ponovil!?« 01:12:35  Dva stila prostega plezanja pri drytoolingu (DTS ali 4/9). 01:19:10  Izzivi in cilji po preplezani najtežji preplezani smeri? 01:23:45  Perspektiva športne discipline? 01:26:50  Kako začeti s tulanjem? 01:33:00  Filipov prehranski režim in držanje plezalne forme. 01:35:40  S šport sem pridobil prave prijatelje. 01:40:30  Kaj mi pomeni (ta) šport? =============================   Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================    

Že od malih nog je bila Alenka Mali obdana z naravo in pustolovščinami – njena starša, Monika Kambič in Klemen Mali, vrhunska alpinista, sta ji predala ljubezen do gora in življenja na prostem. Danes živi v Squamishu, v kanadski Britanski Kolumbiji, a ostaja tesno povezana s svojimi slovenskimi in argentinskimi koreninami. Alenka je uspešna profesionalna deskarka na snegu prostega sloga, base jumperka in plezalka. Ob tem ostaja zvesta sebi in svojim načelom, dejavna na številnih področjih življenja. Je ustanoviteljica neprofitne organizacije Lux Snow, ki povezuje dekleta pri turnem smučanju in deskanju, ukvarja se s fotografijo in filmsko produkcijo, načrtuje pa tudi začetek šolanja za gorsko vodnico. Tokrat se nam v steni pridruži odločna in navdihujoča mlada ženska, ki verjame, da iz cone udobja ne zraste nič dobrega – vrhunska športnica in prizemljena avanturistka, Alenka Mali. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod. 00:01:50  Alenkini base skoki na Hrvaškem in v Sloveniji. 00:04:40  Začetki skakanja. 00:07:50  Trenutek, ko skočiš.  00:11:35  Številke v base-u. 00:17:40  Base skupnost v Squamishu. 00:20:05  Nesreče pri base-u in Alenkina nesreča. 00:28:55  Ocenjevanja tveganja in teža sprejemanja odločitev. 00:32:15  Posledice slabih izkušenj. 00:37:00  Delovanje možganov v kritičnih trenutkih. 00:40:20  A znam reči NE? 00:44:40  »Pritiski od zunaj.« 00:50:10  Kaj je to freeride smučanje? 00:58:00  Odmor od tekmovanj. 01:00:40  Plazovna varnost (na tekmovanjih in sicer)? 01:05:30  S snowboardom v prepad!? 01:13:25  Film »The Begining« (https://www.alenkamali.com/) 01:16:30  Now filmski projekt in projekt Luxsnow (https://lux-snow.com/) 01:20:25  Alenkino plezanje. 01:26:40  Pustolovščine položene v zibelko.  01:32:35  Vizija poklica gorske vodnice. 01:36:00  Dom in plani za prihodnost. =============================   Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================    

Damjan Bevk je pripadnik Slovenske vojske z nazivom častnik – prvi pilot ter vodja posadke vojaškega helikopterja. V več kot 25 letih službovanja si je pridobil bogate izkušnje v vojaškem letalstvu. Svojo letalsko pot je začel že pri šestnajstih letih z jadralnim letenjem. Kasneje je opravil šolanje za civilnega pilota, nato pa se posvetil vojaškemu letenju, kjer svojo kariero uspešno nadaljuje še danes. Poleg službenih dolžnosti v Slovenski vojski sodeluje tudi pri številnih civilnih nalogah: pri helikopterski nujni medicinski pomoči, prevozih dojenčkov v inkubatorjih ter reševalnih akcijah v gorah. S helikopterjem je sodeloval v številnih gorskih reševanjih po vsej Sloveniji, največkrat prav na zahtevnih terenih slovenskih Alp. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod. 00:01:30  Primorski alpinizem in GRS Ajdovščina. 00:04:00  Oprema pilota. 00:08:15  Dejanovi začetki letenja in pilotsko usposabljanje. 00:14:50  Razlike med letalom in helikopterjem. 00:19:05  Zahtevno pilotsko šolanje. 00:24:15  Pravila letenja. 00:28:15  Organizacija helikopterskega reševanja v gorah v Sloveniji. 00:33:00  Aktivnosti helikopterskih enot SV v civilne namene poleg reševanja v gorah. 00:35:05  Jutranji sestanek posadke v pripravljenosti za gorsko reševanje na Brniku. 00:42:25  Pomen ustreznega komuniciranja med posadko. 00:48:00  Posadka se mora poznati med seboj. 00:51:00  Ocena tveganja in pomen pravega odločanja. 00:55:05  Pridobivanje informacij in podatkov o aktualnem vremenu za posadko. 01:00:00  »Ko si enkrat v zraku mora vedno biti izhod!« 01:06:05  Ko pride klic na pomoč? 01:13:35  Težavna stenska reševanja. 01:17:45  Letalsko izrazoslovje (letalska frazeologija). 01:21:45  Komunikacija med reševalno akcijo. 01:27:40  Razlika pri letenju poleti in pozimi ter vpliv višine na helikopter.  01:32:25  Ob klicu na pomoč sporočimo tudi kakšno je vreme. 01:36:40  Kaj narediti, ko se zgodi nesreča? 01:44:00  V območju delujočega helikopterja je potrebno biti zelo previden. 01:47:00  Ljudje smo reševalcem zelo hvaležni. 01:50:30  Z leti se tudi odnos letenja spreminja in pomen predajanje znanja in izkušenj na mlajše. 01:56:40  Damjanov prosti čas. =============================   Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================

Peter Ščetinin se je za gore navdušil že v gimnazijskih letih, ko ga je prevzela Buhlova knjiga Nanga Parbat in Ciril Debeljak z opisi vzponov na Steber v Dedcu. Med študijem je začel aktivno plezati in hitro pokazal izjemen talent ter zagnanost. Kmalu je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije v 60. letih prejšnjega stoletja, znan po številnih zahtevnih ponovitvah in prvenstvenih smereh. Veliko teh je preplezal s svojo ženo, pokojno Barbko Lipovšek Ščetinin. Veljal je za odličnega skalnega plezalca, ki se je pogosto odpravljal tudi na samostojne vzpone. Sodeloval je na številnih alpinističnih odpravah – med drugim v Kavkaz (1965), na Pik Lenin (1967), na Istor-o-Nal v Hindukušu (1971) in na Kangbačen v Nepalu (1974). Med njegovimi izstopajočimi dosežki so tudi ena prvih slovenskih ponovitev Heckmaierjeve smeri v Eigerju, solo ponovitev Ašenbrenerjeve smeri v Travniku ter legendarna prvenstvena smer čez Obraz Sfinge v severni steni Triglava, ki jo je leta 1966 preplezal skupaj z Antejem Mahkoto. V novi epizodi podcasta V steni gostimo alpinistično legendo – človeka, ki je nekoč dejal, da se je v gorah iskal in se tam tudi našel. Z nami je neumorni 90-letni zaljubljenec v slovenske gore, vrhunski alpinist, Peter Ščetinin.  Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:30  Uvod. 00:02:08  Med Trento in Tirolsko. 00:03:50  Vznemirljivost solo plezanje. 00:08:00  Čas študija in alpinistični začetki. 00:12:00  Plezanje z ženo Barbko Lipovšek Ščetinin. 00:16:00  Nesreči v steni Dedca in Piz Badila. 00:25:00  Letenje z jadralnim zmajem in »švercanje« preko meje. 00:29:30  Plezanje nad Tamarjem in zimski alpinizem v 60. letih. 00:32:30  Prvenstvena smer v Obrazu Sfinge v Severni Triglavski steni. 00:40:50  Odprava Kavkaz (1965) na Elbrus in na Pik Lenin (1967). 00:44:20  Odprava v Hindukuš leta 1971. 00:51:40  Odprava Kangbačen leta 1974 in nesreča pri zmajarstvu. 00:55:30  Prijateljstvo Georgom in Heckmaierjeva smer v Eigerju. 00:59:00  Plezanje v Paklenici. 01:05:40  Plezanje v »zrelih letih«. 01:11:40  Spomini na Sfingo. =============================   Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================

Peter Podgornik se je z gorami začel resneje ukvarjati leta 1975, ko je skupaj z bratoma Pavlom in Rudijem prehodil velik del Slovenske planinske transverzale. Dve leti kasneje je postal alpinist, nato pa v naslednjih dveh letih še alpinistični inštruktor in leta 1982 še gorski reševalec. Z bratom dvojčkom Pavlom sta tvorila vrhunsko alpinistično navezo. Leta 1981 sta se skupaj udeležila legendarne jugoslovanske odprave v južno steno Lotseja, leto kasneje pa sta s primorsko alpinistično odpravo, v kateri sta bila še Zlatko Gantar in Ivan Rejc, v južni steni Aconcague preplezala novo smer. Tragična smrt brata Pavla leta 1982 v Malem Koritniškem Mangartu Petra ni zaustavila – z neomajno predanostjo je nadaljeval svojo alpinistično pot. Udeležil se je številnih odprav v Himalajo, na Grenlandijo, v Severno Ameriko in večkrat v Patagonijo. Leta 1986 je bil del izjemne odprave, ki je v vzhodni steni Cerro Torreja preplezala divjo in zahtevno novo smer. Peter Podgornik je tudi avtor spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene, ki je pomemben prispevek k slovenski alpinistični skupnosti. Za svoje bogato delo na področju alpinizma je prejel več priznanj. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29  Uvod 00:02:10  Nastajanje spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene: www.primorskestene.com . 00:07:10  »Včasih se je več plezalo v hribih.« 00:09:10  Alpinistično obdobje po 2. sv. vojni na goriškem in ustanovitev AO Nova Gorica. 00:14:10  Alpinistični tabor v Vratih ter hribovske aktivnosti med vojaščino.  00:20:50  Alpinistični začetki in pomen alpinističnih novic za skupnost. 00:27:00  Nepokritost alpinistične vodniške literature v Julijskih Alpah. 00:29:55  Zgodbi o prvi šestici v primorskem delu Julijskih Alp in z Razorja. 00:33:40  Cvet primorskih sten. 00:35:50  Slavko Svetličič – Slavc. 00:39:45  Plezanje v Breithornu in Bonattijeve smeri v S steni Matterhorna.  00:44:15  Odprava v južno steno Lotseja leta 1981. 00:51:20  Riccardo Cassin, Ignazio Piussi in Renato Casarotto.  00:55:40  Prva primorska alpinistična odprava v južno steno Aconcaguo. 01:07:30  Še več slovenskih novih smeri v južni steni Aconcague. 01:12:50  Aleš Kunaver in Tone Škarja. 01:16:40  Nesreča brata Pavla v Malem Koritniškem Mangartu in spominski alpinistični tabor. 01:24:45  Prvenstvene smeri in zgodbe o Slavcu (www.slavkosveticic.com). 01:35:20  Odprava Cerro Torre leta 1986. 01:44:28  9 Slovencev na vrhu Cerro Torreja in neljuba izkušnja s Francozi ter Italijani. 01:48:10  Pot domov.  01:50:40  Zgodba s Cerro Adele z argentinske Patagonije. 01:58:40  Spominske alpinistične smeri. 02:00:30  Peter Podgornik in gore. =============================   Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================  

Domen Škofic je s plezanjem začel že pri šestih letih in hitro pokazal izjemen talent. V mladinskih vrstah je posegal po najvišjih odličjih, nato pa uspešno nadaljeval tudi v članski konkurenci. V letih 2014 in 2015 je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji, leta 2016 pa je kot prvi slovenski plezalec osvojil skupno zmago svetovnega pokala v težavnosti. Leta 2018 je ta uspeh ponovil s tretjim mestom. V svetovnem pokalu je zbral: 5 zlatih medalj 4 srebrne medalj 5 bronastih medalj Leta 2022 je zaključil svojo bogato tekmovalno kariero in se povsem posvetil plezanju v skali. Do junija 2025 je dosegel impresivne rezultate: 35 smeri z oceno 8c 22 smeri z oceno 9a 6 smeri z oceno 9a+ več smeri težavnosti 8c+ tudi na pogled (on-sight) in na flash 22. maja 2025 je preplezal legendarno smer Move v norveškem Flatangerju z oceno 9b, kar trenutno velja za najzahtevnejšo športnoplezalno smer, ki jo je preplezal Slovenec. Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00  Uvod. 00:02:10  Velikost bicepsa. 00:06:20  Smer Move - najtežja preplezana slovenska športnoplezalna smer. 00:10:20  Ocena smeri in plezališče Flatanger na Norveškem. 00:17:35  Plezališče Flatanger je tudi za rekreativce. 00:19:30  Plate nekoč in previsi danes. 00:24:55  Najtežje smeri v Španiji in »popravljanje« smeri. 00:29:20  Kako se ogreva Domen Škofic (9a (in več) klajmber)? 00:34:10  Teža motivacije in ohranjanje visoke ravni fizične pripravljenosti. 00:38:25  Pomen in moč vizualizacije. 00:43:51  »Dovolim si biti obseden…!« 00:46:35  Dopolnilne vaje ob plezanju za boljšo storilnost. 00:50:40  Treningi in ostalo za boljše plezanje nikoli ne smejo biti žrtvovanje. 00:55:45  Izražanje svoje unikatnosti in svojega potenciala. 01:02:20  V iskanju notranjega ravnotežja. 01:09:30  Tekme so lahko fantastične učiteljice življenja. 01:11:50  Prihodnost sklanega športnega plezanja. 01:18:20  Smer Move me je spremenila. 01:21:45  Brez notranjega miru bo tudi plezanje slabo. 01:23:30  Kaj danes v športnem plezanju pomeni, da je nekaj »težko«? 01:27:50  Razlika je v tem, kako hitro (ali počasi) posameznik prepleza eno smer v skali. =============================   Planinska zveza Slovenije:  Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan) Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek) =============================

Betka Galičič je svojo plezalno pot začela leta 1981 v alpinističnem odseku Škofja Loka in se hitro uveljavila kot alpinistka. Opravila je številne ponovitve predvsem skalnih smeri, tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1988 sta s soplezalko Ksenjo Lenarčič iz Trbovelj kot prvi Slovenki preplezali legendarno smer Salathé na El Capitanu ter klasiko v severozahodni steni Half Doma v narodnem parku Yosemite v ZDA. Proti koncu osemdesetih let se je vse bolj posvečala športnemu plezanju – v obdobju, ko se je ta disciplina šele rojevala. S svedrovcem v roki je začela opremljati številne nove smeri in urejati plezališča po vsej Sloveniji. Betka Galičič še danes ostaja predana opremljevalka športnoplezalnih smeri. Zvesta sama sebi in svoji ljubezni do skale že več kot 25 let soustvarja slovensko plezalno krajino – za vse nas ljubitelje športnega plezanja.   Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:00  Uvod. 00:02:10  Betkina dejavnost v kanjonu Čikole (HR). 00:08:15  Hrvaška plezalna skupnost in plezališča na Hrvaškem. 00:11:50  Odnos skupnosti do (pre)opremljevalcev smeri. 00:15:15  Potencial za nove smeri? 00:19:00  Oprema za (pre)opremljanje smeri. 00:22:15  Občutek in izkušnje opremljevalca ter število narejenih smeri. 00:25:30  (Ne)hvaležnost plezalne skupnosti in prispevek: PROJEKTOSP5 na 1919. 00:34:00  Plani in potencial za nova plezališča? 00:39:25  Betkini plezalni začetki v AO Škofja Loka. 00:43:20  AO Škofja Loka v 80-ih. 00:47:10  Plezanje v Dolomitih in zgodba s Civette. 00:52:15  Odprava v Yosemite, ZDA. 00:55:30  Plezanje smeri Salathe v El Capitanu. 01:03:30  Od alpinizma k športnemu plezanju. 01:07:55  Športno plezalni izleti in začetka vrtanja. 01:11:20  Zadovoljstvo ob opravljenem delu. 01:13:25  Kam gre pa Betka najraje plezati?  

Boštjan Gortnar v gore zahaja že od malih nog, svojo ljubezen do planin pa je v začetku 90. let prejšnjega stoletja nadgradil z aktivnim delom kot markacist pri Planinskem društvu Medvode. Od takrat dalje je nepogrešljiv del srčne skupine prostovoljcev, ki skrbijo za urejenost in varnost več kot 10.000 kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji. Boštjan že vrsto let vodi številne delovne akcije na terenu, bil je načelnik markacistov domačega društva, markacist inštruktor ter dolgoletni član Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Trenutno deluje kot član strokovnega odbora za tehnična vprašanja, kjer s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju in vzdrževanju planinske infrastrukture. Tokratni gost podcasta V steni je strokoven, predan in izjemno izkušen markacist – Boštjan Gortnar. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Markacisti tudi s helikopterjem. Planinske poti se niso naredile same. Poškodbe planinskih poti in prostovoljstvo. Pri markacistih je luštno. Delo markacistov je zelo raznoliko. Jalovec je zahtevna gora. Oprema markacistov, težki nahrbtniki in prigoda z akcije s Triglava. Prigoda z akcije s Triglava in specifičnost zavarovane poti na Triglavu Kako se dela markacisti nameščajo jeklenice in druga pomagala? Zavarovane plezalne poti (»ferrate«) in problem obrabljene gladke skale. Obiskanost Triglava in delo v gozdu. V letu 2025 je registriranih 941 markacistk in markacistov. Pomen delanja poti ob ustanovitvi SPD in Knafelčeva markacija. Za narisati lepo markacijo je potrebno kar nekaj vaje. Smerne table, druge oznake in kam namestiti označbe. Kakršenkoli neuradno poseganje v označevanje poti je narobe in kaznivo. Bližnjic mimo urejenih planinskih poti ne smemo uporabljati! Kako potekajo tečaji za markaciste? Dan slovenskih markacistov. Naj planinska pot 2025. Obvestilo o stanju poškodbe planinskih poti in aplikacija maPZS. Prigoda z Rateške Ponce Če je sneg se markacij ne vidi.

Marjeti Keršič Svetel so bile gore in umetnost položene v zibelko. Njena mama, Alenka Svetel, je bila odlična alpinistka in predana gledališka igralka. Oče, Marjan Keršič Belač, vrhunski alpinist in akademski kipar, je bil tudi član prve slovenske himalajske odprave na Trisul leta 1960. Marjeta Keršič Svetel je profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja. Na podiplomskem študiju se je posvetila varstvu naravne dediščine. V skoraj dveh desetletjih televizijskega ustvarjanja se je podpisala kot avtorica številnih reportaž in dokumentarnih filmov, posvečenih naravni in kulturni dediščini gorskih območij. Slovensko javnost pa je najbolj nagovorila kot ustvarjalka in voditeljica legendarne oddaje Gore in ljudje na nacionalni televiziji. Kot predana zagovornica ohranjanja naravne in kulturne dediščine je bila podpredsednica organizacije CIPRA International, ustanovna članica Mountain Wilderness Slovenija ter dejavna v mednarodnem združenju Interpret Europe. Z nami v oddaji V steni tokrat izjemna ustvarjalka, publicistka, predavateljica, naravovarstvenica in iskrena ljubiteljica gora – Marjeta Keršič Svetel. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Oddaja Gore in ljudje. Pasja vprega na Bohinjskem jezeru. Vsebina oddaje Gore in ljudje. Zakaj nimamo (več) take oddaje? Ustvarjanje oddaj z gorniško vsebino je težko. V gorah človek čuti veliko potrebo po ustvarjalnosti in izražanju. Narava je pomembnejša za človeka kot si morda predstavljamo! A se bo človek v prihodnosti korenito spremenil? Gorsko okolje je potrebno razumeti, ne ga samo gledati. Poslanstvo vodništva v gorah je več plastno in pomen radovednosti. Interesi različnih skupin v gorskem svetu so različni. Pomen dobre komunikacije in primer dobre prakse s tujine! Kmetijstvo v gorah in izgubljene prakse. »Slovenke in Slovenci smo specifični!« Marjetin prvi dokumentarni film o Vipavski trgatvi. Film o Slovencih v Terski dolini in boj za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Gore, narava in umetnost so bili Marjeti položeni v zibelko. Marjetina starša, Alenka Svetel in Marjan Keršič Belač. Knjiga o »Belačevi tehniki« in zavedanje pomena kulturne dediščine. Slovenski alpinizem in »težave« sodobnega alpinizma. Zgodba o japonskem dokumentarnem filmu in nepredvidljivost narave. Hoditi blizu meje med življenjem in smrtjo in te nikoli ne prestopiti. Vsak od nas si lahko najde svojo Annapurno v gorah in v dolini. Lepote dežele, vrednote in pomen pogovarjanja. Različnost nas mora dopolnjevati. Prigoda izpred Aljaževega doma.

Matjaž Jeran je začel plezati leta 1991 in kmalu sta se pokazala talent ter še večja zagnanost. Bil je tudi tekmovalec, a še večji fokus je Matjaž Jeran – Jerry namenil plezanju športnoplezalnih smeri v naravnih stenah. Postal je alpinist in začel hoditi na odprave. Avanturistična odprava v Kenijo z novo smerjo, prva slovenska prosta ponovitev Freeriderja v El Capitanu, prost vzpon po Slovenski smeri na karakorumski Nameless Tower in številne druge plezalne avanture Matjaža Jerana uvrščajo med ene najpomembnejših slovenskih večraztežajnih skalnih plezalcev. Matjaž, ki so mu prodorne ideje in avantura vedno blizu, je z Alenko svoja otroka raje peljal na poletne počitnice v pakistansko gorovje kot pa na Jadran. Je sicer tudi predan družinski človek. Leta 2013 je z ekipo uresničil sanje številnih slovenskih plezalk in plezalcev ter kot glavni motor projekta odprl vrata prvega res modernega slovenskega plezalnega centra – PCL. Tokrat je z nami v rubriki V steni odločni podjetnik, vizionar in vrhunski plezalec – Matjaž Jeran. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod Družinske poletne počitnice v pakistanskem gorovju. Ali je v Pakistanu (ne)varno? Matjaževi plezalski začetki leta 1991. Plezalna scena sredi 90-ih. Alpinistična šola, plezanje in Paklenica. Odprava v Afriko (Mt. Poi, Kenija). Odpravi v Pakistan na Namlees tower leta 2004 in 2006. Odpravi v Kanado in ZDA ter v Kirgizijo. Začetki življenja s poučevanjem plezanja. Ideje in poskusi izgradnje »konkretnejše« plezalne infrastrukture. Plezalni center Ljubljana (PCL). 2013 se odpro vrata PCL-ja. Izzivi delovanja plezalnega centra. Plezanje in odnos do plezanja skozi čas zadnjih let. Kadrovski potencial na slovenski plezalni sceni. Pričakovanja uporabnikov in realne zmožnosti ponudnika. Zakaj je Matjažu (in ekipi) uspelo? Plezalni in drugi plani?  

V mladostniških letih je bil vrhunski alpski smučar. V času vojaščine se je srečal s plezanjem in nato postal alpinist. Preplezal je preko 450 alpinističnih smeri, vsaj 20 prvenstvenih. 1983 je diplomiral iz primerjalne književnosti in nemščine, 1989 magistriral iz primerjalne književnosti, 1997 doktoriral s področja literarnih ved, 2007 pa je postal redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova bibliografija zajema številne znanstvene in strokovne monografije, prevode strokovnih del, eseje in različne članke. Za svoje delo je že prejel številna priznanja. Z Iztokom Tomazinom sta skupaj napisala izvirno svojevrstno avtobiografijo z naslovom Naveza, ki povzema 30 let njunega prijateljstva in razmišljanja o družini, naravi, etiki, hrepenenju, lastni volji in omejitvah, življenju in smrti, preseganju in minevanju. Tokrat z nami V steni eden vodilnih sodobnih slovenskih literarnih teoretikov, vrhunski esejist in alpinist Tomo Virk. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod Poletno smučanje nad Češko kočo. Plezalni začetki in služenje vojaškega roka v Tolminu. Smučanje in plezanje v vojski. Smučanje v gorah po vojski. Alpinistična šola in resnejši alpinizem. Odprava v ZDA in Kanado. Plezanje v Paklenici in Tulovih gredah. Dve »travmatični« izkušnji s Tulovih gred. (Ne)privlačnost zimskih ponovitev skalnih smeri. Knjiga Naveza (2024) avtorjev Toma Virka in Iztoka Tomazina. Tomova mladostniška povezanost s knjigami. Zbirka esejev in religiozna razsežnost alpinizma ali sodobno iskanje grala. Občutki presežnosti. Zakaj se vseskozi sprašujemo o smislih našega početja? Svetost, religioznost in intenzivnost doživljanja gora. Ali smo alpinisti res samomorilni? Kdo je bil Klement Jug? Osebnost in mit Klementa Juga. Vpliv na kasnejše generacije. Literatura in etika. Pomen literature v družbi danes? Pomen alpinistične literature?

Če so številni vrhunski vzponi po celem svetu mera za uspeh v alpinizmu, je Marko Prezelj brez dvoma eden najuspešnejših alpinistov vseh časov. Leta 1982 je vstopil v svet gorske vertikale, 1987 šel na prvo odpravo, vse do danes pa še vedno sega po prvokategornih alpinističnih ciljih. Lista njegovih vrhunskih alpinističnih vzponov in odpravarskih dosežkov je tako dolga, osupljiva, skorajda neverjetna in predvsem navdihujoča. Vprašanje je, če se v alpinistični skupnosti ter širši slovenski družbi pravzaprav zavedamo, kaj vse je Mark, kot ga kličemo prijatelji, zares dosegel na svoji bogati alpinistični poti. A še bolj kot obsežna lista vrhunskih vzponov Marka definira odnos do gora, plezanja in alpinizma. Odnos in način, ki sta med poznavalci pravzaprav še bolj pomembna, kot vse preplezano.  Mark s svojo alpinistično potjo, brezkompromisnim stilom in jasnimi nazori predstavlja v svetovnem alpinizmu eno najpomembnejših figur sodobnega časa. A morda je eden največjih uspehov Marka pravzaprav to, da se po več kot 40-ih letih aktivnega vrhunskega alpinizma še vedno iskreno, prešerno in veliko smeje. Z nami V steni tokrat eden največjih alpinistov vseh časov, brez dlake na jeziku, vrhunski, direktni Marko Prezelj. Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Chamonix dandanes. Se tam tudi danes premikajo meje in pomen korektnega »zgodbarjenja«? Internet, medijska pozornost in alpinizem. Internetna povezanost s svetom in fokus na odpravah. Uigranost alpinistične naveze. Avantura kot sestavni del alpinizma danes? Avantura je bila Marku privzgojena. V mladosti, od doma peš na Kamniški vrh in izkušnja iz Repovega kota. Alpinistična šola v Kamniku leta 1982 in prva alpinistična leta. Odprava Lotse Šar leta 1987 in Čo Oju leta 1988 s severa. »Alpinistična kulturna krajina« - alpinistični odseki. Tudi danes so zlati časi za alpinizem! Pomen idej ter pomoč države alpinizmu nekoč in danes. Nacionalna alpinistična zavest in duh časa. SMAR – slovenska mladinska alpinistična reprezentanca in alpinizem danes. Izkušnja izmenjave slovenskih mladih alpinistov z Japonci. Igra številk v alpinizmu. Pomen ravni življenja alpinističnih odsekov. Izkušnja z Velike planine. Izkušnja z Dolgega hrbta »rešpekt«. Pomen igrivosti v življenju (alpinizmu). Knjiga o Marku Prezlju? »Katera odprava je pa zate »naj?««

Karmen je izkušena oskrbnica Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim. Že več kot 10 let skrbi za dobro počutje obiskovalcev ene najstarejših slovenskih visokogorskih postojank. Karmen zna na koči pričarati pristno domače vzdušje. Z urejenostjo koče, iskrenim gostoljubjem, raznoliko in lokalno kulinarično ponudbo ter skupaj s prelepim zakulisjem jezerskih planin obiskovalcem ustvarja nepozabno planinsko izkušnjo. V letu 2024 je s svojim delom in ekipo v akciji Naj planinska koča prislužila Češki koči laskavi naziv naj visokogorske koče v Sloveniji. Z nami v steni tokrat predana oskrbnica, izkušena in karizmatična, zgovorna in nasmejana Karmen Klaura Teme, ki smo jih obdelali: Uvod. Prvi stiki s Češko kočo. Osebje na koči naredi vzdušje na koči. Težave pri vodenju gorske koče in osebje na koči. Obiskovalci na Češki koči. Pričakovanja gostov. Kapacitete in priljubljenost koče. Jezersko, prva gorniška vas v Sloveniji. Jezersko in življenje na Jezerskem in kdo prihaja na Jezersko? »Delat je treba!« Delo oskrbnice ali oskrbnika na koči. Zgodovina Češke koče in pomoč s tujine. Ohranjanje vrednot in prostovoljstvo. Markacisti in skrbniki poti. Legendarni oskrbnik Češke koče – Andrej Karničar. Tudi alpinistični uspehi bratov Karničar so Jezersko naredili prepoznavno. Alpinisti nad Češko kočo. Ko je koča zaprta. »Pridite, ustavite se na koči.«

Manca Smrekar je trenutno najuspešnejša slovenska paraplezalka. S plezanjem se je začela ukvarjati leta 2014, pri 22 letih. Leta 2021 je svojo pot usmerila v resnejši trening in se pridružila slovenski državni reprezentanci. Že istega leta je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojila odlično 4. mesto. Leto 2024 je bilo njeno najuspešnejše tekmovalno leto doslej. Na vseh treh tekmah svetovnega pokala je stala na stopničkah – v Innsbrucku je osvojila srebro, v Salt Lake Cityju in Arcu pa bron. Poleg tega je v švicarskem Villarsu postala evropska podprvakinja. Za svoje izjemne dosežke je prejela že številna priznanja, med njimi tudi prestižno Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu. V podcastu V steni je z nami prava ambasadorka plezanja in športa, vselej pozitivna in nasmejana – Manca Smrekar. Teme, ki smo jih obdelali: Kdo je Manca Smrekar? Kdaj in kako se začne plezanje? Turna smuka in nesreča na Velikem Draškem vrhu.  Pot do paraplezanja. Stik do reprezentance. Mančina invalidnost.  Kako lahko Manca uporablja svojo roko? Kakšen tip plezanja je Manci najbližje? Plezanje na ravni reprezentance. Kontrola »psihe« na tekmah. Organizacija plezalnih paraplezalnih tekmovanj. Spomin na prvo tekmo in nivo tekmovalcev na mednarodni ravni? Paraplezanje v Sloveniji. Aktualna ekipa v Sloveniji. Reprezentančni uspehi in izzivi. Tekmovalna sezona 2024. Prejemnica Bloudkove plakete in Mančino poslanstvo Izzivi za invalide? Posameznik s stopnjo invalidnosti in okolica. Kako pristopiti k osebi s stopnjo invalidnosti? Invalidnost je lahko tudi priložnost. »Upari si« je pomembno. Mančine aktivnosti poleg plezanja in pogledi v prihodnost.