Zadružno iz Slovenije
Subscribed: 1Played: 5
Subscribe
© ZZS
Description
Podcast o stališčih Zadružne zveze Slovenije in aktualnem dogajanju v slovenskem kmetijstvu skozi oči zadružnikov.
80 Episodes
Reverse
Več kot 2/3 glasov na volitvah, so odlična popotnica v drugi mandat, je prepričan Borut Florjančič, ki so mu slovenske zadruge zaupale drugi mandat predsednika krovne Zadružne zveze Slovenije. V pogovoru smo se ustavili ob kratkem pogledu nazaj, predvsem pa ob izzivih, ki jih skupaj z ekipo vidi v prihodnosti.
»Gre za promocijo ponudbe izdelkov in pridelkov slovenskih zadrug, gre torej za ponudbo hrane z naših kmetij, ki jo bomo v sodelovanju z Visoko šolo za upravljanje podeželja GRM Novo mesto na inovativen način ponudili pod Plečnikovimi arkadami,« pravi predsednik ZZS Borut Florjančič.
ZZS in ostale kmetijske stanovske organizacije so že novembra lani na slovensko vlado naslovile pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo ranljive skupine prebivalcev (otroci in mladostniki, bolniki, starejši) zakonodajno uredi spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi obrokov ter pregledno podajanje te informacije tako varovancem ustanov kot njihovim skrbnikom. Borut Florjančič pravi, da kljub ustanovitvi delovne skupine (kar pozdravljajo), uradnega odgovora še niso dobili.
Potem ko lani pridelovalci žita niso bili deležni obljubljene pomoči in ko je jasno, da se letos pričakuje dodatno poslabšanje na trgu s pšenico, ZZS MKGP poziva, da pomoč do konca letošnjega junija vendarle izplača.
"Povprečna zadruga ni spodobna sama investirati v mesnopredelovalni obrat, novo mlekarno. Z nepovratnimi sredstvi za kolektivne naložbe z investicijskih razpisov in z ugodnimi posojili za zadruge pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu jih spodbujamo v razvoj. Zadruge že
kratkoročno potrebujejo več silosov za žita, zbirnih skladiščno-pakirnih centrov in več naložb v predelavo," pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.
Koroška kmetijsko gozdarska zadruga s sedežem v Slovenj Gradcu, posluje v treh dolinah, to je v Mislinjski, Dravski in Mežiški ter v okviru 12 občin na Koroškem. Po modri potezi združevanja pred dobrima dvema desetletjema je zdaj ena večjih zadrug v Sloveniji s približno 1000 člani in
zaposluje 135 delavcev, Koroškimi mesninami in zadružnim podjetjem Poljana d.o.o.
Poslovno povezovanje kmetov in ukrepi povezani s tem ter izzivi gospodarskega okolja in podnebnih sprememb bodo vsebine letošnjega Kongresa Zadružne zveze Slovenije, ki se bo pod naslovom »Dežela potrebuje podeželje« 13. in 14. marca odvijal v hotelu Bernardin v Portorožu. O tem pa tudi otrenutnem pogledu na pogajanja z vladno stranjo smo se pogovarjali z Borutom Florjančičem, predsednikom ZZS.
»Domačega kmeta, domačo pridelavo reguliramo in omejujemo z
nemogočimi ukrepi, ki ustavljajo kmetijsko pridelavo in ponavadi
nimajo želenih rezultatov. Po drugi strani pa na široko odpiramo
vrata hrani in krmi iz čezocenskih držav, kjer nimajo ne standardov
pridelave, ne standardov varstva okolja in narave, ne zdravstva,« na
dvoličnost EU kmetijske politike opozarja Borut Florjančič,
predsednik ZZS. Z njim smo se pogovarjali po včerajšnjem srečanju
zadružnikov z novo kmetijsko ministrico in pred današnjim skupnim
srečanjem kmečkih stanovskih organizacij.
»Na ZZS pozdravljamo vladno sprejetje sklepa o razglasitvi Tedna
slovenske hrane, ki ga bomo prvič obeležili novembra,« pravi Borut
Florjančič, predsednik ZZS. A hkrati opozarja, da še vedno čakajo
»odgovor na podudo za zagotavljanje sledljivosti in označevanja
porekla živil v javnih ustanovah...«
Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce ima t.i. zbirni center za mleko, in je bila tudi prva slovenska zadruga, ki je mleko plasirala v sosednjo Italijo in na tak način poskušala doseči boljše cene za svoje člane in partnerske zadruge. Sicer pa se lahko pohvali z lastno pridelavo mleka in sadja, slednje pa tudi predelajo v odlične sokove in suho sadje, kar je vsak teden mogoče kupiti tudi na njihovi tržnici,
je med drugim povedala direktorica zadruge, Mojca Papler.
Potem ko so konec novembra odprli novo kmetijsko trgovino v Globokem so pred KZ Brežice že novi cilji, s katerih uresničitvijo želijo svojim članom in tudi ostalim tamkajšnjim kmetom omogočiti razmah pridelave ekoloških in tudi drugih žit, pravi predsednik KZ Brežice Anton Žnideršič.
»Zadružništvo za nemoten razvoj potrebuje avtonomijo. Ravno v tem je prednost zadružne forme, da omogoča iznajdljivost, danes temu rečemo kreativnost posameznikov in skupin znotraj osnovnega zadružnega modela. Le dopuščena avtonomija omogoča dolgoročno optimalne rezultate za posameznika in skupnost. Zgodovinski čas ni bil vedno naklonjen tej osnovni zahtevi. Le pomislimo na čas po drugi svetovni vojni, na čas socialističnega zadružništva. Na čas, ko so bili kar nekaj časa v ospredju ideološki in politični cilji, posamezniki in njihove potrebe pa bistveno manj, ali pa sploh ne,« je na predstavitvi monografije o zgodovini zadružništva v Sloveniji od leta 1856 do 1992 dejal dr. Žarko Lazarević.
»Knjiga, ki je pred vami, zato ni samo zapis časa. Je tudi zgodba o
ljudeh, ki se niso prepuščali toku zgodovine, temveč so
soustvarjali sedanjost in si prizadevali za napredek. Osvetli delo
bratov Mihaela in dr. Josipa Vošnjaka, ki sta postavila temelje
kreditnemu zadružništvu, ter dr. Janeza Evangelista Kreka –
arhitekta zadružnega razmaha na prelomu 20. stoletja. V zgodovinsko ozadje umesti tudi delo številnih posameznikov, ki so, ste v drugi polovici 20. stoletja znova postavljali temelje klasičnega zadružništva,« je povedal predsednik ZZS Borut Florjančič in dodal: »Zadružništvo je v Sloveniji preživelo tudi skoraj pol stoletno obdobje socialističnega zadružništva po drugi svetovni vojni, ko je bila zamisel povezovanja zlorabljena za cilje tedanje povojne oblasti. Čas je, da negativni prizvok kolektivnega iz tistega obdobja postane del zgodovine, in da širša družba znova razume pravi pomen in vrednote klasičnega zadružništva, ki se je tako v Evropi kot v svetu neprekinjeno razvijalo v enega najtrdnejših in najbolj odpornih poslovnih sistemov.«
»Janez Evangelist Krek je kot duhovnik aktivno stopil na pot
organiziranja zadružništva. Verjel je v moč združevanja in
povezovanja, zato se je aktivno vključil v zadružno gibanje. Z
njegovo vnemo so nastajale zadruge po vsej Sloveniji, ki so
povezovale skupnosti in sistematično izboljševale življenjske
pogoje kmetov ter delavcev. Katoliška vera od vsega začetka uči,
da so dobrine na svetu namenjene vsem. Vsak ima do njih pravico.
Dobiti jih mora vsaj toliko, kot jih potrebuje za preživetje.
Revščina, ki v svetu in pri nas kljub napredku še ni
izkoreninjena, je krivda bogatih,« je ob izidu monografije o
zgodovini zadružništva v Sloveniji dejal novomeški škof dr.
Andrej Saje.
Z monografijo Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856 −1992) zaokrožujemo praznovanje 150 letnice zadružništva na Slovenskem, pravi predsednik ZZS Borut Florjančič:
"Knjiga je prvi celosten prikaz zgodovine zadružništva na Slovenskem v obdobju 1856 −1992. Osvetli delo vizionarjev, kot sta bila brata Mihael in dr. Josip Vošnjak, ki sta postavila temelje kreditnemu zadružništvu, ter dr. Janez Evangelist Krek – arhitekt zadružnega razmaha na prelomu 20. stoletja. V zgodovinsko ozadje umesti delo številnih posameznikov, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja znova postavljali temelje klasičnega zadružništva. Knjiga se celostno opredeli tudi do obdobja po drugi svetovni vojni. Priča, da je čas, da negativni prizvok kolektivnega iz tega obdobja postane del zgodovine, in da znova razumemo pravi pomen in vrednote zadružništva."
V vinskih kleteh je čutiti umirjenost, pa tudi preudarne korake prekaljenih vinarjev, ki mlada vina peljejo po poti zorenja.
Direktor Kleti Brda, Silvan Peršolja, je o tem, pa pogledu na letošnjo pridelovalnoo sezono in izzive, ki zadružnike čakajo v prihodnosti, spregovorril za decembrsko oddajo Zadužno iz Slovenije.
Kmetijske organizacije, predstavnice čebelarjev, kmetov in njihovih zadrug, smo danes predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar in predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Robertu Golobu podale pisno pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo ranljive skupine prebivalcev (otroci in mladostniki, bolniki, starejši) zakonodajno uredi: spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi
obrokov ter pregledno podajanje te informacije tako varovancem
ustanov kot njihovim zakonitim skrbnikom.
»Tradicionalni slovenski zajtrk in Dan slovenske hrane sta v več
kot desetletju obeleževanja presegla pričakovanja sodelujočih. Z
željo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do krožnika smo stanovske organizacije kmetov, zadrug in čebelarjev pred letom dni na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da dan slovenske hrane preraste v Teden slovenske hrane. Potekal bi vsak tretji teden v novembru, z vrhuncem v petek, ko bi utečeno obeleževali Tradicionalni slovenski zajtrk,« pravijo na Zadružni zvezi Slovenije.
Tako kot vsako jesen so regijski posveti namenjeni predvsem predstavitvi novih vsebin ter hkrati izpostavitvi pobud in regijskih tem, s katerimi se spoprijemajo zadružniki v posameznih regijah naše države, pravi predsednik ZZS Borut Florjančič.
Direktorica Kmetijske zadruge Dobrova Dolomiti Breda Gerjol je predstavila zadružni utrip in vzpostavitev sobotne tržnice. Pred bližajočo se 30-letnico zadruge medse vabijo nove člane in posodabljajo zadružne trgovine...
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States