Zelena luč

Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas. Gosta: Špela Berlot Veselko, direktorica organizacije Cipra in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko prof. Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici Zapiski: European Air Quality Index - referenčne merilne postaje Air Quality Index na podlagi občanske znanosti ARSO podatki o kakovosti zraka NIJZ o kakovosti zraka Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Ste že kdaj imeli težave s tem, da niste mogli stopiti s pločnika na prehod za pešce? Ste že kdaj morali 24 ur vnaprej napovedati svoj prihod na avtobus? Ali je bil tudi za vas vozniški izpit birokratska nočna mora? Vse to so vsakodnevne težave tistih, ki so gibalno ovirani. Na istih ulicah torej živijo v povsem drugačni prometni realnosti kot njihovi sokrajani in ostali davkoplačevalci. Pri načrtovanju običajno ne pridejo do besede, sprejetih pravil in standardov pa pri gradbenih projektih enostavno ne upoštevajo. V Zeleni luči zato razmišljamo, kako bi prilagajanje prometne infrastrukture za gibalno ovirane pomagalo tudi drugim družbenim skupinam.Gosta: Nastija Fijolič, invalidka, paraplesalka Gordon Rattray, International Disability Alliance Zapiski: Zakon o izenačevanju možnosti invalidov Nastijina zgodba o katastrofalni poti z letalom Brezplačne vozovnice za vlake po Evropi za 40.000 mladih - povezava do kviza London nastavlja vabe za tatove koles Za zgodbe in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si

Avtomobili so v zadnjih letih in desetletjih postali precej bolj kompleksni, kot so bili v preteklosti. Obilica asistenčnih sistemov, elektronike, zaslonov, baterij, programske opreme in računalnikov prinaša izzive, s katerimi se osebna vozila še dvajset let nazaj niso srečevala. Podobno kot pri drugih tehnologijah lahko to prinese težave končnim uporabnikom, v tem primeru voznikom. Pravica do popravila, oziroma ‘right to repair’, kot se gibanje imenuje v izvirniku, je izjemno pomemben vidik mobilnosti, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled v Zeleni luči. Vključuje namreč odprtost diagnostičnih orodij nepooblaščenim serviserjem, zagotavljanje nadomestnih delov, zasebnost podatkov, načrtovano zastarelost in mnoge druge.Gost: mag. Primož Krapenc, odvetnik in sodelavec Slovenskega društva avtostroke Zapiski: EU direktiva o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga Okoljski stroški pridobivanja litija - BBC reportaža Projekt litijevega rudnika v Srbiji - reportaža iz doline reke Jadar (2024) Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Evropa se spopada s hudim pomanjkanjem stanovanj, zaradi česar se stroški prebivanja višajo po praktično celem kontinentu. Vzroki sicer niso povsod enaki, kar pomeni, da jih tudi ne moremo naslavljati z enakimi rešitvami. A znotraj Evropske unije so nekateri pristopi obrodili sadove in uspešno naslovili problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj za vse prebivalce. V Zeleni luči spoznamo nekaj načel za spopadanje s stanovanjsko krizo, ob tem pa razmišljamo, kako v načrtovanje novih stanovanjskih objektov vključiti tudi sodobne mobilnostne rešitve in tako prihraniti dragoceni prostor. Gosta: Stephen de Ron, mestni svetnik v mestu Hesperange (Luksemburg), član Odbora za regije EU Clara Mafé, raziskovalka, Housing Europe Zapiski: Vplivi zniževanja omejitve hitrosti s 50 km/h na 30 km/h na avtomobile in kolesarje Raziskava - število ekstremno vročih dni v evropskih mestih se hitro povečuje Novi nočni vlaki iz Zagreba v bližnja mesta Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Na ceste v mestih so se zapeljali kot pozdrav iz prihodnosti, že kmalu za tem pa je bilo jasno, da vključevanje e-skirojev v obstoječi prometni sistem ne bo enostavno. Nekateri jih obožujejo, drugi zaradi njih izgubljajo živce, evropske države in mesta pa iščejo primerna pravila, ki bi zmanjšala število nesreč s hudimi poškodbami. V Zeleni luči se zato odpravljamo na teren - z raziskovalkami celjske Fakultete za logistiko smo se odpravili na poligon, kjer s pomočjo tehnologije za spremljanje pogleda ugotavljajo, kaj voznikom e-skirojev premoti pozornost in pripravljajo strokovne podlage za pravila, ki bi vsem udeležencem v prometu prinesla več varnosti. In stabilnosti. Gosti: - dr. Tina Cvahte Ojsteršek in Pija Soršak, Fakulteta za logistiko UM - Tomaž Horvat, vodja izmene postaje prometne policije iz Policijske postaje Ljubljana   Zapiski: Raziskovalni projekt Električni skiroji v urbanih okoljih Urban Cycling Institute   Za mnenja in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.Kaj nam o prometu pove to, da je vse več otrok prekomerno prehranjenih? Kako bi moralo staranje prebivalstva vplivati na nastanek novih prometnih strategij? Vse to so podatki, ki na prvi pogled nimajo zveze z ozko opredelitvijo mobilnosti. A če želimo razumeti stanje prometnega sistema v Sloveniji in njegove posledice za kakovost življenja, moramo upoštevati tudi na prvi pogled nenavadne dejavnike. Na Urbanističnem inštitutu so zato zasnovali Observatorij mobilnosti - spletno platformo, na kateri bodo zbirali vse podatke, ki bi lahko pomenili dobro podlago za zasnovo novih prometnih strategij. V Zeleni luči se pogovorimo o tem, kaj nam podatki govorijo o trenutnem stanju prometa pri nas in o katerih družbenih trendih bi morali razmišljati, preden bo prepozno. Zraven razbijemo še en prometni urbani mit: je parkiranje pred blokom res pravica vseh in vsakogar? Gosta: - dr. Aljaž Plevnik, Skupina za transformativno prometno načrtovanje, UIRS - Urban Jeriha, Inštitut za politike prostora IPoP Zapiski: - Observatorij mobilnosti - Dražje LPP vozovnice - Novi podatki iz mest, ki so uvedla omejitev hitrosti 30 km/h - Zakaj je v mestih vse več podgan - BBC - Debata o četrtem (digitalnem) voznem pasu Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.Potniki se na javnem prometu redno srečujemo s težavami. Včasih ne moremo priti do informacij, včasih so to neprijazni vozniki, včasih neurejena infrastruktura. A pritožbe mnogokrat naletijo na gluha ušesa odgovornih, kar pri potnikih lahko vzbuja občutek nemoči. Ali jeze. To stanje se je odločil spremeniti 19-letni študent Matija Vene. Na Dan brez avtomobila je sklical ustanovno seja slovenskega Društva potnikov, ki bo lahko nastopalo kot kolektivna organizacija uporabnikov javnega prometa in pomagalo pri tem, da bi bile njihove težave bolje slišane. V Zeleni luči pojasni vizijo delovanja društva, hkrati pa pove še zgodbo o tem, kako je z akcijo uspel zagotoviti hitro avtobusno povezavo od svoje vasi do Ljubljane. Ob tem pa še nekaj novic iz sveta mobilnosti, nekoliko drugačne prometne informacije in razbijanje mita o kolesarjih, ki naj bi ovirali mestni promet.  Gosta:  - Matija Vene, predsednik Društva potnikov, član Koalicije za trajnostno prometno politiko in študent mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo - Nela Halilović, Inštitut za politike prostora IPoP

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.Dan brez avtomobila je največja promocijska akcija za spreminjanje mobilnostnih navad. Njena uspešnost je seveda odvisna od posameznikov - koliko so pripravljeni spremeniti svoje ustaljene prometne navade, ki so v Sloveniji večinoma vezane prav na avtomobil. Veliko ljudi ima težave že z iskanjem informacij, na kakšne druge načine bi se v resnici sploh lahko premikali. Na državni ravni do pred kratkim nismo imeli aplikacije oziroma spletnega mesta, kjer bi bili zbrani vsi podatki o javnem prometu in deljenih prevozih. Trije študenti ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko so si zato zadali nalogo, da ustvarijo tako stično točko informacij. Nastala je brezplačna aplikacija brezavta.si, kjer lahko poiščete vse vozne rede vlakov in avtobusov, ob tem pa še aktualne podatke o izposoji električnih avtomobilov, koles ali skirojev. A proces zbiranja podatkov nikakor ni bil enostaven. Gosti: - Miha Frangež, Anže Jenšterle in Nedžad Beus, študenti in razvijalci aplikacije brezavta.si

Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.“Brez zamere, morda nekdo, ki se le vsak dan pelje z Jesenic v Ljubljano in nazaj ali spet drugi, ki se z vlakom odpelje na dolgo pot v zahodno Evropo (tudi sam se to že izkusil), ne more vedeti dovolj o trajnostni mobilnosti, če je ne živiš vsak dan in skoraj za vsak premik.” Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti. Njegovi opisi uporabe javnih prevoznih sredstev in trajnostnega načina premikanja razgaljajo vso resničnost slovenskega prometnega sistema. Martin ne izhaja iz stališča kritike ali iz nergaškega negodovanja, le popiše to, kar se mu je dogajalo. In kaj se morda ni zgodilo, pa bi se moralo. Poglavja: 00:00:10 Prvi del: Leeuwarden - Zagreb - Bled 00:09:20 Drugi del: Kobarid 00:14:55 Tretji del: Gorenjska 00:19:38 Četrti del: Ljubljana 00:25:00 Peti del: Severna Primorska

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.Zelena luč je nazaj! Po poletnem premoru, ki smo ga očitno povečini preživeli v kolonah na avtocestah, je spet čas za razmisleke o tem, kako promet narediti bolj trajnosten ter ob tem olajšati življenje prebivalcem mest in podeželja. Teme, ki jih bomo odpirali v oddaji, bodo spet imele skupni imenovalec: cilj spreminjanja prometa je bolj kakovostno življenje ljudi, v katerem premikanje ne pomeni le izgube časa, denarja in zdravja. Nova sezona prinaša tudi nekaj novosti. Najbolj opazna bo pri strokovnih sodelavcih oddaje - imamo tri nove strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem popestrili izbor tematik in dodali vpogled v aktualno dogajanje na področju prometa. V prvi oddaji, ki hkrati služi tudi kot uvod v Evropski teden mobilnosti, z Matevžem Obrechtom, Markom Kovačem in Špelo Berlot Veselko pregledamo nekaj perečih problematik slovenskega prometnega sistema, ob tem pa razbijemo še en urbani mit. Gosti:  Špela Berlot Veselko, direktorica CIPRA Slovenija in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko dr. Marko Kovač, Center za energetsko učinkovitost IJS dr. Matevž Obrecht, Fakulteta za logistiko UM dr. Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora

Promet je povsod okrog nas, vsi smo na različne načine vsakodnevno vpeti vanj, tehnološke novosti in novi razmisleki ta sektor spreminjajo iz dneva v dan, hkrati pa je to še vedno dejavnost, ki je v Sloveniji zaslužna za največ izpustov toplogrednih plinov. Prometni sistem se sooča z mnogimi problemi in marsikomu povzroča težave v življenju ali nam kravžlja živce. Kaj torej lahko storimo, katere so glavne težave in za kakšno pot naprej se bomo odločili? Ta vprašanja smo zastavljali strokovnjakom, raziskovalcem in običajnim udeležencem v prometu v prvi sezoni Zelene luči. V zadnji oddaji zberemo nekaj razmislekov gostov in potegnemo črto pod povedano. Zelena luč se med podkaste in v eter Vala 202 vrača septembra. Do takrat: srečno pot! Za komentarje, zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

V Zeleni luči že obračamo misli proti poletju. Vemo, da se poleti promet preobrazi - a ta preobrazba ne prinese ravno prijetnih rezultatov. Varnostne razdalje se znatno zmanjšajo, čas potovanja se znatno podaljša, število izrečenih kletvic na potniški kilometer skoči v nebo, tudi asfalt je bolj vroč. Zato strokovni sodelavec Simon Koblar z Urbanističnega inštituta tokrat razmišlja, če je res nujno iti na dopust s svojim avtomobilom? Pogovorimo se o izbiri vozila zaradi počitnic, možnostih javnega prometa in kolesarskih potovanjih, ki so lahko primerna za vsakogar. Gost: Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije Zapiski: Rekordno kolesarjenje Lael Wilcox okrog sveta - dokumentarec Eurovelo kolesarske povezave Avtobusne povezave s tujino Železniške povezave s tujino Prometni koledar - pričakovane gostote prometa v poletnih mesecih Za zgodbe in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Na Nizozemskem deluje zelo prodoren slovenski raziskovalec prometa dr. Nejc Geržinič. Na Tehniški fakulteti v Delftu je zdaj podoktorski raziskovalec, sodeluje v projektih, ki se ukvarjajo s problematiko javnega prometa, mobilnosti na zahtevo, potniške izkušnje in zasnove prometne infrastrukture - še najbolj pa s povezovanjem vseh teh tem. Ko obišče Slovenijo, pride z vlakom, če se mu le ponudi priložnost, se v Sloveniji udeleži tudi strokovnih konferenc. Kljub temu, da že skoraj desetletje živi v tujini, ohranja stike s prometnimi strokovnjaki v Sloveniji in ni mu vseeno, kaj se dogaja z našim prometnim prostorom. V pogovoru je med drugim razmislil tudi o možnih spremembah ljubljanskega potniškega prometa in taktnih voznih redih vlakov. Gost: dr. Nejc Geržinič, Tehniška fakulteta v Delftu Zapiski:  Rezultati akcije Polni zagona kolesarimo v službo Tracks - zgodbe iz zgodovine prometa dveh Goric Zapisi iz močvirja o javnem prometu v Sloveniji Za zgodbe in sporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Več kot 60.000 ljudi je v Sloveniji prevozno revnih, ocenjuje Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do javnega potniškega prometa, hkrati pa si svojega avtomobila ne morejo privoščiti. Še bolj izrazite pa so neenakosti v slovenski družbi - te je razgalila nova raziskava o prevozni revščini, pri kateri je sodelovala tudi strokovna sodelavka Zelene luči Marjeta Benčina. V oddaji pregledamo rezultate analize, hkrati pa slišimo tudi izkušnje s terena o tem, kako prevoza revščina vpliva na ogrožene družine. Gostji: Marjeta Benčina, okoljevarstvena organizacija Focus Živa Logar, program Veriga dobrih ljudi, Zveza Anita Ogulin in ZPM Zapiski: Študija Prevozna revščina v Sloveniji Spletni kalkulator za izračun stroškov avtomobila IPOP išče in razbija mite o mestih Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Na hrup smo se v sodobnih družbah navadili - spremlja nas praktično od rojstva, vedno je nekje okrog nas, sploh če je v bližini kakršnakoli prometnica. A to, da smo se na hrup navadili, je slaba novica. Povzroča namreč celo vrsto zdravstvenih težav, za naše telo predstavlja stres, v Evropski uniji vsako leto zaradi hrupa prezgodaj umre devet tisoč ljudi. Kako torej načrtovati nova naselja in prometnice, da bo glasen zvok manj vplival na naše zdravje? Kakšne tehnološke novosti in kakšni družbeni ukrepi bi lahko stanje popravili? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, kako rohnenje motorjev vpliva na naravo in kako bomo kot družba določili drugačne meje sprejemljivega hrupa. Gosta: Andrej Brglez, strokovni sodelavec Zelene luči in raziskovalec sodobne mobilnosti dr. Sonja Jeram, biologinja iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Zapiski: NIJZ o hrupu Mednarodna raziskava o hrupu v mestih Hrup dronov Kolumna Andreja Brgleza o hrupu stoletja Za komentarje, predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si