Zgodbe za otroke
Subscribed: 72Played: 8,191
Subscribe
© Radio Ognjišče
Description
Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke. Bere Jure Sešek.
419 Episodes
Reverse
Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.
V Sirotišnici svete terezije so fantje praznovali vietnamsko novo leto in hkrati tudi god svetega Janeza Boska. Veselili so se praznične hrane, pa tudi novih oblačil in čevljev. Andrej Majcen jih je spodbujal, naj se bojujejo z dobrimi deli.
V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.
Majcen je postal ravnatelj Sirotišnice svete Terezije v vietnamskem mestu Hanoj, kjer je skrbel za štiristo petdeset fantov, sirot brez staršev. Okoli štirideset fantov je živelo v eni od dvanajstih vzgojnih hiš.
Andrej Majcen se je v Hongkong vrnil bolan in izčrpan, zato so ga predstojniki najprej poslali v mesto Makav. Tam je okreval, nato pa odšel v pomoč sirotam v Vietnamu.
Po šestnajstih letih je moral naš misijonar zapustiti Šolo modrosti v mestu Kunming, saj so komunisti iz Kitajske izgnali vse tujce. Odpotoval je v 1500 kilometrov oddaljeni Hongkong.
Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.
Salezijanci so v Kunmingu pozidali veliko šolo za vzgojo tamkajšnjih fantov. Andrej Majcen postane ravnatelj, naučil se je francosko in kitajsko. Prihajali pa so težki časi …
Leta 1933 je bil Andrej Majcen v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. V domači župniji Krško je pel novo mašo, nato pa se mu je po dveh letih izpolnila želja. Postal je misijonar.
Ker se je Andrej Majcen izkazal s svojo spretnostjo in bil dober učitelj, so ga v zavodu na Rakovniku prosili, če lahko prevzame še nekaj drugih predmetov. Prikimal je in skoraj mu je zmanjkalo časa za študij teologije. Pa vendar: odločil se je, a postane duhovnik …
Obrtne šole na Rakovniku so obsegale krojaštvo, mizarstvo in čevljarstvo. Šolski predmetnik se je tako hitro širil, da je za poučevanje predmetov manjkalo učiteljev. Andreja Majcna so prosili, da poleg študija poučuje tudi v obrtnih šolah.
Andrej Majcen se odloči, da bo salezijanski duhovnik. Bil je nekoliko starejši od drugih, deloval je že kot učitelj. Prav zato mu je bilo včasih težko, saj bi lahko sam služil svoj kruh, tako pa se je moral nenehno prilagajati. Vztrajal je in se nato z novinci preselil na Rakovnik v Ljubljano.
Slišali smo, da je Andrej Majcen začel razmišljati o duhovniškem poklicu. Ko je prikimal klicu, so ga vprašali: “Ali ljubiš Marijo?” Slišali boste kako je odgovoril.
Andrej Majcen, katerega življenje spoznavamo v letošnjih šmarnicah za otroke, je svojo prvo učiteljsko službo dobil na Radni pri Sevnici. Poučeval je otroke drugega in tretjega razreda iz revnejših družin. Spoznali smo, da je živel poleg salezijanskega zavoda.
Andrej majcen se odloči, da bo postal učitelj. Vpisal se je na mariborsko učiteljišče in ga, kljub skromnemu življenju študenta, končal z odliko.
Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.
Andrej je iz ljudske šole napredoval v nemško meščansko šolo, ki je slovela po svoji odličnosti. Čeprav sta bila starša zavedna Slovenca, sta za svoje otroke želela dobro izobrazbo. Izkazalo se je, da je Andrej bister učenec.
Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.
Naš junak se po koncu počitnic vrne v Kozje, kjer ga je nestrpno čakala sestra Marica, s katero sta se ob otoku igrala sveto mašo. Družina je bila spet skupaj.
Andrej Majcen je poletne počitnice preživljal pri babici Julki in dedku Lojzu, ki je bil vlakovodja. Občudoval je dedka in si želel, da bi tudi sam lahko potoval in videl svet.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States