Claim OwnershipZrcalo dneva
Subscribed: 105Played: 6,814
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
2240 Episodes
Reverse
Papež Leon 14-i je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas.
Večina kristjanov je v pričakovanju božiča, s katerim se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. V Betlehemu, ki velja za njegov rojstni kraj, bo polnočnico čez eno uro daroval najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sveti deželi, kardinal Pierbattista Pizzaballa. Prav zdaj se polnočna maša začenja v Vatikanu. Prvič v svojem pontifikatu jo bo daroval papež Leon 14-ti. Slovenski škofje, ki bodo polnočnice darovali v stolnicah svojih škofij, so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem.
Pred 35-imi leti je potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije in pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, ko so razglasili izid glasovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost. Premier Robert Golob je v govoru med drugim dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije pa je pozval k povezovanju. Pred tem so prihajajoči praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v Državnem zboru.
Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast znižala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved glede inflacije pa je ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi gospodarska dejavnost zrasla na 2,2 odstotka.
V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Za zdaj ni videti, da bi bila rešitev na dosegu roke, a pogajalske delegacije pogovore vseeno ocenjujejo kot plodne. Kremelj je zanikal možnost tristranskih mirovnih pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA, je pa ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogovore s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom.
Te dni so na mednarodnem političnem parketu znova v ospredju diplomatskimi pogovori glede možnosti za končanje vojne v Ukrajini. Z namenom novih razprav z ameriško delegacijo je na Florido dopotoval ruski odposlanec Kiril Dmitrijev. Ta je izključil možnost, da bi se sešel tudi z ukrajinskimi pogajalci, ki so se z ameriškimi predstavniki srečali že včeraj.
Ruska vojska zmaguje vzdolž celotne ukrajinske fronte; Moskva pa ne bo popuščala na pogajanjih o miru, če Kijev in Zahod ne sprejmeta ruskih pogojev, ki vključujejo nevtralnost Ukrajine in umik ukrajinske vojske z ozemelj, ki jih ima Rusija za svoja. To so glavni poudarki tradicionalnega letnega pogovora ruskega predsednika Vladimirja Putina z izbranimi novinarji. Ob tem je posvaril, da bi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja v tujini za pomoč pri obnovi Ukrajine pomenila krajo.
Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto brez vseh olajšav. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se v zadnjih treh letih povzpeli na 791 evrov. Sindikati so občutno povišanje podprli, predstavniki delodajalcev pa svarijo pred posledicami za gospodarstvo.
V priporu je drugi osumljeni zaradi smrti Aleša Šutarja konec oktobra v Novem mestu. Prostost so mu odvzeli danes, v priporu pa ostaja zaradi ponovitvene nevarnosti.
Evropska komisija predlaga odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z inotranjim zgorevanjem v Uniji, predvideno za leto 2035. Kot so pojasnili, bodo lahko proizvajalci izpuste deloma kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla ali s proizvodnjo vozil na biogoriva. Iz Unije se medtem vrstijo mešani odzivi.
Dvodnevni pogovori z ameriško delegacijo o miru v Ukrajini, ki so potekali v Berlinu, niso bili lahko, a so bili produktivni, ocenjuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da napade na Ukrajino uporablja kot vzvod v pogovorih. O ozemeljskih vprašanjih se mora zdaj posvetovati s svojo pogajalsko skupino. Nemški kancler Friedrich Merz medtem meni, da prvič od začetka rusko-ukrajinske vojne obstaja možnost za resnično premirje. Napredek v prizadevanjih za mir v Ukrajini so pozdravili tudi drugi evropski voditelji in obljubili nadaljno podporo Kijevu.
Po svetu se vrstijo obsodbe današnjega strelskega napada na plaži Bondi v Sydneyu, na festivalu ob začetku judovskega praznika hanuka. Po najnovejših podatkih je bilo ubitih 16 ljudi, še 40 pa ranjenih, napadalca pa sta 50-letnik in njegov 24-letni sin. Avstralske oblasti incident preiskujejo kot teroristično dejanje.
Policija je v odzivu na ogorčenje po izpustitvi glavnega osumljenca v zadevi Šutar zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi sporočila, da deluje zakonito in strokovno ter bo storila vse v njeni pristojnosti za razjasnitev primera in zagotovitev varnosti ljudi. Kot poudarjajo, je odločitev sodišča o odpravi pripora v izključni pristojnosti sodstva, ne pomeni pa, da policija ni opravila svojega dela, niti ne pomeni konca kazenskega postopka. Javnost pozivajo k umirjenosti in zaupanju v delovanje institucij pravne države.
Okrožno sodišče v Novem mestu je iz pripora izpustilo 21-letnika, osumljenega oktobrskega napada na Novomeščana Aleša Šutarja, ki je nato zaradi poškodb umrl. Po nekaterih informacijah je namreč več prič v preiskavi zatrdilo, da 21-letnik ni napadalec, pač pa naj bi to bil mladoletni Rom, ki je bratranec zdajšnjega osumljenca. Na generalni policijski upravi zagotavljajo, da je policija v predkazenskem postopku izvedla vse potrebne aktivnosti. Kot dodajajo, so v Novo mesto danes napotili dodatne kriminaliste. Župan Gregor Macedoni je nad dogajanjem zgrožen in razočaran.Pravosodno ministrstvo je ob tem sporočilo, da posameznih odprtih sodnih ali preiskovalnih postopkov ne more komentirati.
Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.
Vlada je potrdila vse kandidate za veleposlanike, je sporočil premier Robert Golob. Ob tem je bil kritičen do predsednice republike Nataše Pirc Musar, ker da je javno razpravljala o veleposlaniških kandidatih. Premier je možnost, da predsednica republike štirim veleposlaniškim kandidatom ne bo podpisala ukaza o imenovanju, komentiral z besedami, da je to njena avtonomna pravica.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.
Smučarski skakalec Domen Prevc je tudi zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal.
Po napovedi morebitnega skupnega odhoda na parlamentarne volitve Socialnih demokratov in stranke Prerod, je nocoj svet stranke, ki jo vodi evropski poslanec Vladimir Prebilič, vendarle sklenil, da se na spomladanske volitve podajajo samostojno.
Zdravstvo pretresata zgodbi, ki se tako ali drugače dotikata prepleta dela v javnem zavodu in pri koncesionarjih ter dolgih čakalnih vrst. Izredni nadzor v Splošni bolnišnici Novo mesto je pokazal, da je vodja ortopedskega oddelka Gregor Kavčič v zadnjih mesecih k zasebnemu koncesionarju preusmeril 150 pacientov, ki jih je nato sam operiral, zato je ostal brez službe. Kavčič navedbe vodstva bolnišnice zavrača kot neresnične in žaljive. Težave so tudi na oddelku za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, saj odhajajo najmanj štirje kirurgi. Eden od razlogov je novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je omejila možnosti dela tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States