Umetnost Lenarjenja

Sogovornica v dvajseti epizodi podkasta je Nuša Crnkovič, ki je opravila specializacijo iz forenzične psihologije na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem. Njene delovne izkušnje so bogate in raznolike, od strogo varovanih psihiatričnih zaprtih oddelkov v Veliki Britaniji, preko varnih hiš Tajske pa vse do slovenskega NIJZ. Govorila sva o funkciji forenzičnega psihologa, o definicijah osebnostnih motenj in sociopatije ter o principih diagnostike in rehabilitacije posameznikov, ki bi jih morda označili za “psihopate”. Kaj sploh je definicija psihopata, kako se lahko vsak izmed nas izogne stigmi in v katerih filmskih uspešnicah so uspeli na najbolj prepričljiv način prikazati pravega psihopata, pa vam bo Nuša zaupala v pogovoru. Obenem pa tudi omenila, kako je v Republiki Sloveniji oblikovana mreža za psihološko pomoč, kam se lahko ob težavah zateče vsak od nas in zakaj je tako zelo pomembno, da v hudi stiski s tem ne odlašamo predolgo. Epizoda je nastala v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno: https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje/program-varuh-zdravja Nacionalni program duševnega zdravja MIRA je dostopen na: https://www.zadusevnozdravje.si/  Projekt Nisi Okej, Povej Naprej lahko spremljate na Instagramu (@nisiokejpovejnaprej) ali na: https://nisiokejpovejnaprej.si V pogovoru omenjava film No Country for Old Men, predvsem lik Antona Chigurha. Izsek pogovora na bencinski postaji lahko pogledate na: https://youtu.be/ZY0DG8rUnCA?si=uYxMGTU6dM9DBwHW Omenjava knjige: The Talented Mr. Ripley (Patricia Highsmith), Ko Telo Reče Ne (Gabor Maté), Ti Povem Zgodbo? (Jorge Bucay), Alkimist (Paulo Coehlo). Raziskava o nevarnosti socialne izolacije: Holt-Lunstad J et al. Social relationship and mortality risk: a meta-analytic review. PLoS Med, 2010.

Komik, improvizator, medijska osebnost, igralec, podkaster, plesalec - Sašo Stare je človek mnogih nazivov, predvsem pa je tudi izjemno zabaven in zanimiv sogovorec. V kontekstu podkasta, ki obravnava skrb za duševno zdravje, mora seveda biti vsaj ena epizoda namenjena tudi humorju. S Sašom sva se pogovarjala o delu profesionalnega komika, o (dokazanem!) vplivu smeha na zdravje, seveda pa sva pustila tudi poljubnim asociativnim preskokom, da so naju usmerjali široko okoli najine rdeče niti. Lahko priznam, da se še nikoli nisem tako iz srca nasmejal med snemanjem podkast epizode. Upam, da nama uspe razvedriti tudi čim več poslušalcev! Epizoda je nastala v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno: https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje Epizodo lahko pogledaš tudi v video obliki na https://www.youtube.com/@davidzupancic Sašota najdeš na: https://sasostare.com/ Podkast "A res tega ne veš": https://youtube.com/@aresteganeves Moje gostovanje pri podkastu "A res tega ne veš" (prva od treh epizod):https://youtu.be/v40DyLxcgaw?si=7sn33tgYlhFsJC9S Knjiga 55 Life Lessons from Amoeno's Island: https://amoenosisland.com/ Sašotov stand-up lahko pogledaš na Voyo v sklopu "Stendup predstavlja". Med pogovorom omenjava komad Tears of a Clown (skupina Iron Maiden), fantazijsko serijo knjig The Dresden Files (Jim Butcher), knjigo Smrdljivc (Rok Bohinc) in avtobiografijo Norma MacDonalda: Based on a True Story: Not a Memoir.

Ob zaključku prve sezone podkasta Umetnost Lenarjenja se bomo skupaj sprehodili čez sedem znanstvenih raziskav na temo notranjega miru in zadovoljstva. Sporočila, ki jih posredujem v tej epizodi, sem oblikoval preko dvanajstih let intenzivne skrbi za lastno duševno zdravje, podprl pa s strokovnimi članki s področja psihologije, nevrologije in sociologije. Pa še dobra novica za tiste, ki vas te tematike bolj zanimajo: jeseni 2023 bo izšla moja druga knjiga z naslovom Znanost mirnega življenja, v kateri na evidence-based način podrobno opisujem načela, koncepte in tehnike, ki sem jih spoznal kot neprecenljive pri iskanju svojega skromnega mesta spokojnosti v našem krasnem, norem svetu. V pogovoru omenjam še dve drugi epizodi podkasta Umetnost Lenarjenja: #2 Mala šola čuječnosti - 1. del; in #7 Mala šola čuječnosti - 2. del Knjiga Življenje v sivi coni: https://emka.si/products/zivljenje-v-sivi-coni?gclid=Cj0KCQjwtO-kBhDIARIsAL6LorcxmSHUEHG4Nr9xQpc12x_gQ55I3FNQnM4x7sBfIUj28PrDKti-OpIaAqyAEALw_wcB Omenjene raziskave: Vpliv čuječnosti na sivo možganovino (Singleton 2014): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24600370/ O snažilkah in rekreaciji (Crum 2007): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17425538/ O pametnih telefonih (Kushlev 2016): https://interruptions.net/literature/Kushlev-CHI16.pdf Ljudje smo slabi v razbiranju motivov drugih (Epley 2004): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15382983/ O dekletih, ki so mislile, da imajo na obrazu brazgotino (Kleck 1980): https://www.researchgate.net/publication/232481827_Perceptions_of_the_impact_of_negatively_valued_characteristics_on_social_interaction   Raziskava o tem, kje se pri ljudeh pojavljajo najbolj kreativne ideje (Gable 2019): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30653407/   Raziskava o privzeti nevronski mreži in divergentnem mišljenju (Shofty 2022): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34974525/

Z gostom šestnajste epizode podkasta sem pred snemanjem opravil že nešteto lepih in globokih pogovorov. Zato, ker je pač izjemno zanimiv sogovornik; in seveda zato, ker je moj oče. Matjaž Zupančič je režiser, pisatelj, redni profesor gledališče režije na AGRFT, petkratni Grumov nagrajenec in eden najprepoznavnejših in najuspešnejših sodobnih slovenskih dramatikov. Osrednja nit pogovora sta umetnost in gledališče, z vsemi subtilnimi ločnicami in vzporednicami, ki jih lahko povlečemo z življenjem. Matjaž mi je zaupal podrobnosti glede izbora na Akademiji in razložil proces ustvarjanja predstav na velikih odrih. Opisal mi nekaj zelo zabavnih anekdot iz svoje stroke in predstavil par zelo dragocenih uvidov, med drugim o vprašanju sodobnosti in o prihodnosti gledališča. Predstava Še vedno Alice, ki je na sporedu v SNG Drama: https://www.drama.si/dogodek/se-vedno-alice/ V pogovoru omenjava knjige Awe - The New Science of Everyday Wonder (Dacher Keltner), Pustila bi jih trohneti (Alenka Zupančič), V gozdu (Tana French). Omenjava dramska besedila Vladimir (Matjaž Zupančič) in View from the Bridge (Arthur Miller).

Pogovor, ki sem se ga zelo veselil. Imam namreč zelo dolgotrajno in kompleksno razmerje s spanjem in nespečnostjo, še nikoli pa nisem imel priložnosti, da bi se o tem pogovoril s tako vrhunsko strokovnjakinjo, kot je Vita Štukovnik. Vita je psihologinja, doktorica znanosti na področju medicinskih ved (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) in specialistka klinične psihologije. Predhodno je delovala na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je kot prva v Sloveniji uvedla zdravljenje nespečnosti s kognitivno-vedenjskim pristopom, trenutno pa kot docentka poučuje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V pogovoru sva odgovorila na nekaj zelo aktualnih in relevantnih vprašanj na področju spanja: kaj pravzaprav zajema termin 'motnje spanje', na kak način si lahko pomagamo pri vsilijivih nočnih mislih in kako dolgo lahko človek sploh živi povsem brez spanja. Pogovarjala pa sva se tudi o meditaciji, o smiselnosti uspavanja s štetjem ovac in o pravilni izvedni dnevnih počitkov ("power nap"). Brez skrbi - cilj pogovora ni bil, da vam eno uro predavava o tem, kako zelo je spanje pomembno za življenje. Tovrstni poudarki namreč nemalokrat celo stopnjujejo težave z nespečnostjo, ker se človek prične dodatno sekirat, kakšno škodo si dela z bedenjem. Dobra novica je, da smo ljudje tudi neprespani v večini primerov zelo funkcionalni. Za podrobnosti pa vas vabim, da nama prisluhnete. Dr. Vito Štukovnik lahko kontaktirate preko maila (info@vitastukovnik.si) ali preko Instagram profila @drstukovnik_spanje V pogovoru omenjava knjige Zakaj Spimo (Matthew Walker), Life Time: The New Science of the Body Clock, and How It Can Revolutionize Your Sleep and Health (Russel Foster), Man's Search for Meaning (Viktor Frankl). V pogovoru omenjam svojo podkast epizodo Mala šola čuječnosti, ki je dostopna na: https://anchor.fm/david-zupani/episodes/2-Mala-ola-ujenosti---1--del-e1ljc73

Ko na drugo stran mikrofona sede državni prvak v pomnenju in samozavestno naznani, da ima v resnici relativno slab spomin - takrat si obetaš zanimiv pogovor. Nik, ki je po izobrazbi igralec, lahko na pamet zrecitira 3,141 decimalk števila pi, ker pa mu ta vaja ni bila dovolj, se je pred kratkim na pamet naučil še poštne številke vseh občin v Sloveniji. Zakaj tako rad potiska meje svojih miselnih sposobnosti? Še boljše vprašanje - kako mu to uspe? Kot sam pravi, ne gre za nikakršne nadnaravne sposobnosti, ampak 'preprosto' za vajo. Ni se rodil s fotografskim spominom, le z obilico motivacije, da raziskuje najrazličnejše oblike mentalnega fitnesa. Z Nikom sva se pogovorjala o njegovi famozni vizualizacijski tehniki "palače spomina", od tam pa prešla na širši pogovor o možganih, o vprašanju talenta in prakse, pa tudi o osebnostni rasti, spopadanju s tremo in o tem, kako je lahko strah do določene mere naš prijatelj in naš motivator.  Vse informacije o Nikovi monokomediji Zdrava Pamet, vključno z datumi predstav in prodajo vstopnic, najdete na https://www.nikskrlec.com/zdrava-pamet  V podkastu omenjava knjige: Outliers: The Story of Success (Malcolm Gladwell), Moonwalking with Einstein: The Art and Science of Remembering Everything (Joshua Foer), Incognito (David Eagleman - slovenski prevod se glasi Prikrito), Mož, ki je imel ženo za klobuk (Oliver Sacks)

Novo leto začenjamo s posebno epizodo, v kateri se mi je pridružila Ester Zupančič. Z Ester se poznava od leta 2011, približno tri tedne po prvem srečanju je postala moja punca, letos pa bova imela že četrto obletnico poroke. Je moja najljubša sogovornica, moja glavna navijačica in moj podporni steber v vseh neskončnih projektih in izzivih življenja. Po izobrazbi je sicer zobozdravnica, ki dela v pediatrični zobozdravstveni ambulanti (in si tudi lasti pomembno zaslugo za to, da sem si začel dosledno in vsakodnevno nitkati zobe). V današnji epizodi sva se skupaj posvetila vprašanjem, ki sem jih prejel s strani poslušalcev podkasta in se na ta način dotaknila zelo raznolikih in zanimivih tematik, od študija na Medicinski fakulteti pa do izzivov starševstva, sprostitvenih tehnik in pravilne uporabe zobne paste.

V jubilejni deseti epizodi gostim dolgoletnega prijatelja, ki se že od najstniških let intenzivno ukvarja z odnosi. Klemen nosi famozni naziv “lifecoach”, ki ga marsikdo prebere s prezirom. V to skupino sem spadal tudi jaz, preden sem izkusil zares dober coaching. Zato je tudi prvo vprašanje v najinem pogovoru: kaj pomeni coaching? Kako nam lahko pomaga in kako ločiti med tistimi, ki (drago) prodajajo prazne besede ter tistimi, ki naredijo razliko? Nadaljujeva s poglobljenim pogovorom o odnosih, odgovornosti, vzponih in padcih, romantičnih zvezah in tudi o seksu, za katerega se paradoksalno pogosto izkaže, da lahko ljudi vsaj toliko stresira, kot jih navdušuje. Širok pogovor o zelo pomembnih temah, v katerem se vam bo morda odprlo več dobrih vprašanj. Lahko samo upam, da bo eno izmed njih - "Kaj lahko danes naredim za lastno rast in razvoj?"  Klemna najdeš na: https://www.klementhomas.com/  V pogovoru omenjava knjigi The Big Leap (Gay Hendriks) in Conscious Loving (Katie & Gay Hendricks). Omenjava tudi coaching seminar Landmark Forum, Klemen omeni tudi Mindvalley Academy.

Ta epizoda je nekaj posebnega. 'Vroči stol' voditelja podkasta sem namreč odstopil Roku Smoleju, uredniku, novinarju in voditelju na RTV Slovenija. Rok je med drugim urednik mojega knjižnega prvenca Življenje v sivi coni, ki je štiri dni po izidu odšel v prvi ponatis in postal knjižna uspešnica, mesec dni kasneje pa je na knjižnem sejmu prejel veliko nagrado Knjiga leta 2022. Na podkastu sem se mu tokrat pridružil kot sogovornik, pogovarjala pa sva se o knjigi in o vseh tematikah, ki jih zajema - od pandemije in izzivov zdravstva pa do sprostitvenih tehnik, vprašanja motivacije, sindroma bele halje in umetnosti lenarjenja.

Na Svetovni dan duševnega zdravja objavljam navdihujoč pogovorom z Borutom Škodlarjem, specialistom psihiatrom, profesorjem na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnikom Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike. Pred kratkim je izdal tudi knjigo z naslovom Samoumiritev, kjer bralce na preprost in praktičen način vodi čez zelo številne in zelo raznolike tehnike umirjanja. Notranji mir je pomembna vrednota v hektičnem modernem svetu in prav to je bila osrednja nit tokratne epizode. Seveda pa sva s prof. Škodlarjem zašla še na nekaj pomembnih sorodnih tem in se pogovarjala o pričakovanjih do sebe, o spopadanju z nespečnostjo in o sindromu izgorelosti (ki je praktično prerasel v neke vrste epidemijo). Po koncu resnično prijetnega pogovora sem se zavedel, da je name dobesedno deloval kot neke vrste psihoterapija.  Knjiga Samoumiritev: https://tinyurl.com/4f92rx4b

September je mesec ozaveščanja o otroškem raku, kar označujemo z zlato pentljo. Četudi smo pogovor snemali na deževno septembrsko popldne, pa je njegovo sporočilo brezčasno. Prisluhnite zgodbi Mojce, ki je s svojim majhnim junakom premagala zahrbtno rakavo bolezen. Kakšni so prvi znaki in kako poteka zdravljenje? Kaj se dogaja v tretjem nadstropju Pediatrične klinike, kako se kot starš soočiti z najhujšimi novicami in ohraniti funkcijo podpornega stebra svojemu otroku tudi v času najhujših stresov? Poleg ganljive zgodbe o vztrajnosti in pogumu smo se z dr. Majo Česen Mazić pogovarjali o dejavnikih tveganja za nastanek otroškega raka, o pomenu genetike, vlogi pediatrov na primarni ravni... o najlepših trenutkih, najtežjih novicah in o vsem spektru sivine vmes. Vabim vas, da prisluhnete in spoznate tudi neprofitno organizacijo Junaki 3. nadstropja, ki jo vodijo starši malih borcev in s svojimi aktivnostmi in donacijami oblikujejo lepši svet za otroke z rakom. Spletna stran društva: https://junaki3nadstropja.si/ Pošljite SMS JUNAKI5 na 1919 in prispevajte 5 eur za otroke z rakom. Hvala iz srca.

Najhujši hipotetični scenarij za vsakega zdravnika je tisti, v katerem je prisiljen v tragični položaj, kjer je vsaka izbira slaba. Pandemija COVID-19 je v večini držav po svetu povzročila resne preobremenitve zdravstvenega sistema, ob katerih lahko zaradi premalo osebja ali aparatov pride do grozljive situacije, ko ustrezne zdravstvene oskrbe dejansko ni mogoče zagotoviti vsem pacientom, ki bi jo potrebovali. Tovrstni scenariji so za zdravstveno osebje neznosno psihično breme. Kako poteka triažiranje v izrednih razmerah? Kaj je lahko in kaj ne sme biti pogoj za sprejem v enoto intenzivne medicine? Kakšno vlogo igra bolnikova starost? Kdo stoji za najtežjimi odločitvami, ko se dva kritično bolna človeka potegujeta za zadnji respirator? In kaj si o triaži misli slovenska javnost? Z odgovori na ta vprašanja so se ukvarjali raziskovalci s Pravne fakultete v veliki, ambiciozni nacionalni raziskavi z naslovom 'Etični in pravni vidiki medicinske triaže ob epidemiji COVID-19'. O rezultatih raziskave in odgovorih na najtežja medicinsko-etična vprašanja sem se pogovarjal s tremi vrhunskimi strokovnjaki: dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, idejna vodja raziskave; dr. Matjaž Ambrož, profesor kazenskega prava; in Lora Briški, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo.

Upam, da mi oprostite 'clickbait' naslov. Ne gre za reklamno sporočilo ali sponzorirano objavo. Ne bom vam prodajal čudežnih mazil ali tablet za pomlajevanje. Rad bi vam na kratko predstavil, kaj o dolgem življenju pravi znanost. S pregledom strokovnih člankov bom izpostavil tri navade, ki imajo znanstveno dokazan in statistično pomemben pozitiven vpliv na daljše in kvalitetnejše življenje. Ali lahko zgolj naš odnos do vsakodnevnih izzivov izboljša naše zdravje? Katero preprosto, dvajsetminutno opravilo, dokazano niža vrednost krvnega pritiska? Poleg praktičnega pogleda na omenjeno tematiko pa bomo na kratko spregovorili tudi o nevarnih pasteh statistike in o tem, zakaj je raziskovanje zunanjih vplivov na tako močno spremenljivko, kot je celokupna smrtnost (angl. all cause mortality), zelo zahtevno.  Za posebej študiozne poslušalce pa spodaj pustim še povezave do raziskav, omenjenih v epizodi.  Maruta et al, 2002: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12173709/  Giltay et al, 2004: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15520360/  Jayedi et al, 2021: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34417979/  Hanson, Jones, 2015: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25601182/  Kim et al, 2019: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31055709/  O'Keefe et al, 2013: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23871889/  Sewter et al, 2021: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34371891/

Fantazijski filmi in knjige, namizne in računalniške igre... izguba časa? Ali potovanje v nove svetove, ki nam lahko odprejo drugačno perspektivo tudi na naš lasten obstoj? Kaj je namizna igra vlog 'Dungeons & Dragons' in kako lahko s pomočjo tehnik vizualizacije postanemo boljša, močnejša in manj impulzivna oseba? Ali naši možgani v resnici sploh znajo ločiti med resničnim in navideznim? Kako smiseln je 'pobeg pred realnostjo' kot sprostitvena tehnika? O vsem tem (pa tudi o čipsu brez slabe vesti, raziskovanju neskončnih globin oceana in uspavanju dojenčkov) sem se pogovarjal z Mitjo Ožboltom, ki ni le ustanovitelj sekcije Amulet in povezovalec vseslovenske RPG skupnosti ampak tudi moj najstarejši prijatelj in (najpomembnejši naziv za na koncu!) moja poročna priča.

Kako se lahko pripravimo na nek posebno stresni dogodek? Naj bo to izpit na fakulteti ali pa dežurstvo v intenzivni enoti, kjer lahko zaradi napačne odločitve človek tudi umre. Je lahko stres tudi nekaj pozitivnega, ali pa bo vedno vodil v izgorelost? In kako ločimo med pozitivnim in negativnim stresom? Ali je sploh možno, da smo v službi, ki od nas zahteva nezmotljivost in nas stalno potiska na rob zmogljivosti, dejansko srečni? Pogovor z zdravnikom specialistom Žigo Martinčičem, ki dela v intenzivni enoti Infekcijske klinike.

Po dolgem času se s podkastom vračamo k njegovim koreninam. Pred slabimi štirimi leti je namreč nastal kot kanal za širjenje idej in principov umirjanja in bojevanja s stresom. In moja najljubša metoda za tovrstne podvige je - čuječnost. Eva Požar je magistrica sociologije, specializantka psihoterapije in učiteljica čuječnosti. Je ena izmed ustanoviteljic Društva za razvijanje čuječnosti. Kot coachinja na področju spolnosti in odnosov pa je tudi odličen sogovornik za pomembno vprašanje: ali ima čuječnost mesto celo pri seksu? Vabljeni da z nama raziščete čudovito teorijo in prakso čuječnosti. In upam, da tudi vam spremeni življenje na lepše.Epizoda je nastala v sodelovanju z Neuroth, vodilnim evropskim podjetjem za slušno akustiko in zaščito sluha. Vabljeni na njihov brezplačen test sluha: https://www.neuroth.com/sl-SI/spletna-rezervacija-termina/Mala šola čuječnosti na podkastu Umetnost Lenarjenja:- prvi del: https://open.spotify.com/episode/0noH1Al5pnQDTE252g7Fhs?si=OtLBpHl2RRqZmo5vry7zcg- drugi del: https://open.spotify.com/episode/2XoWYLhWQpUshtZFuABKOQ?si=KiTk3FViShedVhfWomEZ_wRaziskava o vplivu prakse čuječnosti na Alzheimerjevo bolezen: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34718153/Evo najdeš na: www.evapozar.comDruštvo za razvijanje čuječnosti: www.cujecnost.orgČASOVNICA0:00 Uvod in predstavitev gostje Eve Požar3:50 Kako postati učitelj čuječnosti: študij v Veliki Britaniji6:00 Budistične korenine vs. sekularna uporaba v psihologiji10:10 Definicija čuječnosti: Namerno usmerjanje pozornosti11:35 Evina osebna izkušnja: Od parka na Danskem do tišine v Indiji14:00 Koncept sprejemanja: Ali to pomeni, da se vdamo v usodo16:40 Prostor med dražljajem in odzivom (primer jeze pri starševstvu)21:30 Fizične spremembe v možganih (amigdala) in manjša reaktivnost23:45 Nevroplastičnost: Zakaj samo branje o čuječnosti ni dovolj25:40 Formalne prakse: Pregled telesa, sedeča meditacija in čuječa hoja28:50 Kako pogosto je treba vaditi za rezultate31:30 Opozorilo: Kdaj čuječnost ni primerna (travme in duševne motnje)33:40 Preprosta vaja: Kako opazovati dihanje in kaj narediti z mislimi40:50 Čuječa komunikacija: Kako resnično poslušati sogovornika44:00 Težave s sluhom, socialna izključenost in stigma48:45 Povezava med čuječnostjo, spolnostjo in užitkom51:40 Mit o spontanem poželenju in pritiski glede pogostosti spolnosti55:00 Čuječ pregled telesa in spoznavanje anatomije57:20 Sprejemanje telesa: Odnos do bolečine in hvaležnost (primer hrbtenice)59:40 Kako misli in pričakovanja ("kako bi moralo biti") uničijo spolnost1:03:40 Strah pred spolno prenosljivimi okužbami in stigma "umazanosti"1:09:40 Dostopnost testiranja v Sloveniji in pomen preventive1:12:40 Evina izkušnja z učenjem čuječnosti v zaporu1:15:20 Čuječnost kot podpora po zdravljenju raka1:17:20 Kje začeti in priporočila knjig in tečajev

Robert Friškovec je oseba, ki ima zelo zanimiva področja delovanja. Kot zaporniški vikar se srečuje z vsemi skupinami, kise jih zapor dotika na tak ali drugačen način: zaprte osebe, žrtve kaznivih dejanj, svojci, zaposleni v zaporskem sistemu, ljudje po prestani kazni. Obenem je zaposlen na Ministrstvu za pravosodje na uradu za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč, dela pa doktorat iz obnavljalne pravičnosti. Pa vendar je tista Robertova vloga, ki je mene spodbudila, da sem ga povabil na pogovor, vloga predavatelja - Robert je učitelj tehnik (nenasilne) komunikacije, znanje pa črpa tako iz močne teoretične podlage kot izjemnih lastnih izkušenj v praksi. Sporazumevanje je danes prevečkrat pozabljena veščina in ena najpomembnejših orodij uspešnega modernega človeka. Robert pravi, da se komunikacija prične s poslušanjem. Vabim vas torej, da prisluhnete :)Robert omenja knjigi Zakaj se ti bojim povedati kdo sem (John Joseph Powell) in Tišina v času hrupa (Erling Kagge).Brezplačen tečaj čuječnosti Palouse Mindfulness najdeš na: https://palousemindfulness.com/Hvala, ker me spremljaš!

Pogovor z Boštjanom Gorencem me je spominjal na branje dobrega fantazijskega romana - poln navdihujočega besedotvorja, nepričakovanih obratov in nenadnih komičnih insertov. Govorila sva o pomenu ohranjanja materinega jezika; o pisanju in branju; o pravljicah in domišljiji; o vplivu umetne inteligence na kulturo; in - seveda - o umetnosti lenarjenja :)Boštjana najdeš na: https://pizama.net/Omenjava avtorja Marta Lenardiča, knjigo Benny the Blue Whale in trilogijo Vernon Subutex v prevodu Jedrt Maležič.Epizoda je nastala v sodelovanju z A1, projektom Lahkonočnice. Gre za zbirko brezplačnih sodobnih slovenskih pravljic v aplikaciji in na spletu, pri katerih sodeluje več strokovnjakov in izvrstnih piscev, med drugim tudi Boštjan :) najdeš jih na: https://www.lahkonocnice.si/Časovnica po tematikah:0:00 Uvod in predstavitev gosta, Boštjana Gorenca Pižame5:15 Kdo je Boštjan Pižama in s čim vse se ukvarja?7:35 Pisanje proti prevajanju: Kako ohraniti dušo izvirnika?11:17 Izzivi prevajanja fantazije: Zakaj je "The Hand of the King" postal "gospod Roka"?12:50 Vpliv angleščine in pomen domačih vsebin za mlade17:47 Razvoj žanrske literature v Sloveniji (kriminalke, grozljivke)25:45 Kreativni proces: Od otroških knjig do stripa po "Krstu pri Savici"30:50 Zakaj šola včasih zatre veselje do branja?35:00 Moč knjižnic in spodbujanje bralne kulture39:40 Notranji dialog: Kako jezik oblikuje naše misli in svet?46:25 Umetna inteligenca (Chat GPT): Grožnja ali priložnost za ustvarjalce?55:50 Ustvarjanje za otroke in ozadje projekta A1 Lahkonočnice1:03:00 Pisanje logopedskih pravljic: Kako kreativnost pomaga pri učenju?1:13:37 Kaj je umetnost? Razloženo za 3-letnika1:17:29 Umetnost lenarjenja: Kako se sprošča mojster besed?1:21:20 Kako se ustvarjalec sooča s kritikami in sindromom vsiljivca?1:30:30 Bralna priporočila Boštjana Pižame1:33:06 Misel za konec: "Ugrizni v jabolko in boš videl."#Podcast #Slovenija #UmetnostLenarjenja #BoštjanPižama #Knjige #Branje #Prevod #IgraPrestolov #SlovenskiJezik

Sem velik ljubitelj tehnik in principov, ki nižajo stopnjo stresa v življenju; obenem pa se dobro zavedam, da v celoti odstraniti stres iz našega vsakdana enostavno ni mogoče. Zato sem navdušen, da vam lahko v današnjem podkastu razložim navdihujoče znanstveno stališče: to, kakšen odnos izoblikujete do stresa, je za vaše zdravje bolj pomembno kot količina samega stresa!Skupaj bomo pregledali nekaj zanimivih znanstvenih raziskav na to temo, potem pa se naučili preprostih tehnik, s pomočjo katerih lahko stresni odziv postopno oblikujete v svojega močnega zaveznika.V podkastu omenjam knjigi Znanost mirnega življenja (D. Zupančič) in The Upside of Stress (K. McGonigal).Omenjene raziskave / viri / dodatno branje:Kaj je to stresin kako deluje stresni odziv: https://www.nature.com/articles/nrendo.2009.106Raziskava o tem,kako prepričanje, da je človek manj fit od vrstnikov, vpliva na življenjskodobo: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28726475/Raziskava ohotelskih snažilkah in fizični kondiciji: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17425538/Sprejemanjestresa je pomembnejše od nižanja stresa: https://news.stanford.edu/stories/2015/05/embracing-stress-is-more-important-than-reducing-stress,-stanford-psychologist-saysRaziskava onegativnem vplivu burnih čustvenih odzivov na stresorje: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5794509/Povezava medpozitivnim afektom in daljšim življenjem (sploh pri ljudeh, ki imajo vživljenju veliko stresa): https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5555349/Posamezniki, kiimajo v življenju veliko stresa IN ga hkrati smatrajo kot nekaj negativnega inškodljivega imajo večje tveganje za prezgodnjo smrt: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3374921/

Dragi poslušalci, drage poslušalke!Prišlo je poletje, čas dopustov, zame pa novega, zelo posebnega (in lepega, četudi napornega!) izziva - odhajam na očetovski dopust :)Najlepša hvala vsem, ki zvesto spremljate moje delo in poslušate moj podkast. Vračamo se ponovno jeseni!Želim vam čudovito poletje,David