Ozadja

V tokratni epizodi podkasta Ozadja smo se ob koncu leta ozrli na pretekle dogodke, ki so zaznamovali slovensko in mednarodno gospodarsko okolje, ter pogledali v prihodnost, ki nas čaka v letu 2025. Gostja epizode je bila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal, ki je z nami delila vpogled v aktualno stanje slovenskega gospodarstva in prizadevanja GZS za bolj konkurenčno poslovno okolje. Pogovarjali smo se o tem, kako globalne razmere, kot so vojne, geopolitične spremembe in omejevanje globalne trgovine, vplivajo na slovensko izvozno gospodarstvo, ter kako so na domačem pragu nove obremenitve, birokracija in cene energentov dodatno zaznamovale poslovno okolje. Vesna je poudarila ključne korake, ki jih je GZS letos naredila – od izboljšanja zakonodaje in podpore podjetjem pri soočanju z izzivi do aktivne vloge pri oblikovanju strateških usmeritev za prihodnost. Dotaknili smo se tudi aktualnih vprašanj: Kako GZS sodeluje z vlado pri uresničevanju ukrepov za stabilno in konkurenčno poslovno okolje? Kaj prinaša prihodnje leto glede gospodarske rasti, investicij in trga dela? Kako slovenska podjetja čutijo vpliv energetskih sprememb in kako se odzivajo na očitke o "dobičkarstvu"? V zaključku pogovora je Vesna razkrila tudi načrte GZS za leto 2025, osebne misli ob zaključku leta in dobre želje za vse gospodarstvenike, podjetnike in člane GZS.

Svet se pomembno spreminja. Največje gospodarske in vojaške velesile med seboj merijo moči. Priča smo različnim trgovinskim ukrepom, omejevanju trgovanja s surovinami in materiali, energijo in prehranskimi proizvodi vse pogosteje postajajo orodje za doseganje drugih strateških ciljev velesil. To je naša nova realnost, ki prinaša vse več izzivov, tveganj in nevarnosti. Po Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju, kjer smo se osredotočali na ukrepanje predvsem na področjih treh varnosti – energetske, prehranske in kibernetske – se v tokratnem podkastu osredotočamo še na materialno varnost, ki je ključnega pomena za gospodarstvo. Naša gostja je tokrat mag. Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin ter Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z njo smo se pogovarjali o industriji materialov, saj brez primarnih materialov ostala predelovalna industrija ne more delovati. Zakaj je industrija materialov ključnega pomena za slovensko gospodarstvo? S kakšnimi izzivi se sooča pri zelenem in digitalnem prehodu? Kako cene in dostopnost surovin vplivajo na poslovanje podjetij v industriji materialov? Kako se podjetja soočajo z nekonkurenčnimi pogoji na področju energetike? Kakšne bi bile posledice ugašanja ali selitve industrije materialov za slovensko gospodarstvo?

Septembra lani je bila ustanovljena delovna skupina vlade za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2. Vodi jo Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade zadolžen za nacionalni jedrski program. Kariero je začel kot reaktorski inženir v Nuklearni elektrarni Krško. Med drugim je bil zaposlen tudi v Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju. Preden je prevzel sedanjo funkcijo pa je bil član uprave družbe GEN-I in poslovni direktor družbe GEN energija, ki je tudi investitorka v novo jedrsko elektrarno JEK2. Mimogrede, samo za raziskavo lokacije za izgradnjo JEK2, projektno dokumentacijo in stroške dela je družba v zadnjih 15 letih vložila že 40 milijonov evrov. Z Levičarjem smo se pogovarjali o pripravah na referendum o gradnji JEK2, ki naj bi ga izvedli novembra, o postopkih, ki jih je potrebno pred tem izvesti, o gradnjah jedrskih elektrarn v Evropi in širše, o multiplikativnih učinkih takega projekta za slovensko gospodarstvo ter o pomenu jedrske energije za slovenski energetsko samooskrbo.  Levičar pravi, da je trenutno najpomembnejši cilj, poleg referenduma, sprejeti do leta 2028 končno investicijsko odločitev. Podpira soinvestitorstvo slovenskega gospodarstva. Njegova osebna želja pa je, da bi lahko novo jedrsko elektrarno priključili na omrežje v drugi polovici naslednjega desetletja. 

Ta podkast je dobesedno ABC energetike. V njej boste izvedeli veliko zanimivih anekdot iz preteklosti, pomagal vam bo razumeti, zakaj je tako pomembna samozadostnost Slovenije z električno energijo, kako je slovenski elektroenergetski sistem povezan z evropskim in kaj to pomeni za stanovitno oskrbo z elektriko. Naš gost, Vekoslav Korošec, ki je celo svojo poklicno pot posvetil energetiki, nam na poljuben način razloži, zakaj so črpalne elektrarne pomembne za shranjevanje elektrike, dokler ne bo tehnologija prinesla nove, primerljive rešitve, kot so na primer vodikove tehnologije- Zagovarja miks različnih virov energije, ker je to pomembno pri zmanjševanju tveganj zanesljive oskrbe z elektriko. Z njim se pogovarjamo tudi o omejitvah, ki jih predstavlja Natura 2000 pri umeščanju hidro, vetrnih in sončnih elektrarn v prostor. Razloži nam, zakaj bi po njegovem mnenju morali še bolj izkoristiti hidroenergijo, tudi z vidika poplavne varnosti. Vprašamo ga, s čim nadomestiti TEŠ6, ko naj bi ga, predvidoma, izklopili leta 2033. Korošec je izpostavil, da visoko industrializirana država, kot je Slovenija, potrebuje zanesljive in stanovitne vire energije, zato ne moremo staviti le na obnovljive vire. Govorimo o potrebnih investicijah v distribucijsko omrežje, kajti proizvedeno elektriko je potrebno brez zastojev pripeljati do uporabnikov. Vekoslav Korošec je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Pred upokojitvijo je leta 2015 je bil direktor združenja za inženiring in svetovalni inženiring pri GZS ter do nedavnega predsednik strateškega sveta GZS za energetski prehod. V svoji karieri je bil svetovalec uprave Elektro Slovenija, direktor Elektro Slovenija, namestnik glavnega direktorja Elektro Slovenija. Trenutno opravlja funkcijo predsednika nadzornega sveta Elektro Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Sebastjan Šik.

Antonija Božič Cerar je na GZS direktorica službe za okolje, podnebje in energijo. Je strokovnjakinja, ki ji s spoštovanjem prisluhnejo tudi odločevalci. Ne sadi rožic, kot temu rečemo v žargonu, ampak vedno argumentirano pojasni svoja stališča. Z njo smo se pogovarjali o direktivi EU o industrijskih emisijah, ki je stara skoraj 30 let in so jo pred kratkim v Bruslju prenovili. Njena bistvena novost pa je, da širi število lokacij v EU, ki jih bo direktiva zajela, s 50.000 na 52.000, vključno z rejo živali. Naša sogovornica meni, da je največja pridobitev direktive ta, da vzpostavlja enake pogoje na celotnem območju EU, tako da ne more nobena država služiti na račun okolja. Z Antonijo smo se pogovarjali tudi o togem razumevanju EU predpisov v Sloveniji. O problematiki 69. člena Zakona o vodah, ki podjetja ovira pri modernizaciji svojih obratov, kar je protislovno, saj bi tako zmanjšala tveganja za okolje. Razložila pa nam je tudi, kaj so BAT tehnologije, o katerih smo veliko slišali pred meseci, ko smo spreminjali Zakon o okolju.

Kje bi bila danes Slovenija, če ne bi bila članica EU. Ali smo izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja članstvo? Kje smo v primerjavi z drugimi državami, ki so hkrati s Slovenijo vstopile v EU? Je za gospodarstvo bolje imeti več ali manj Evrope? Na vsa ta in še dodatna vprašanja je v podkastu Ozadja odgovarjal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Ob Dnevu Evrope se je z njim pogovarjal Sebastjan Šik.

»Poslovni odjemalci, ki so priključeni na napetostni nivo 2, 3 in 4 – to je srednja napetost, srednja napetost na zbiralkah in visoka napetost – gre za podjetja, ki so elektrointenzivna in so neposredno priključena na prenosni sistem, bo skupni strošek omrežnine zanje višji za 2 do 4-krat«, pravi samostojna svetovalka v Službi za okolje, podnebje in energijo Andreja Čerče, ki je skupaj s sodelavci na GZS opravila natančno analizo posledic spremembe tarifnih postavk. Razložila nam je, po kakšni metodologiji so se lotili analize, zakaj te analize niso mogli izvesti prej kot v začetku letošnjega leta in zakaj predvidena nova metodologija obračunavanja ne bo dosegla željenega cilja, ki pa je razbremenitev oziroma bolj enakomerna obremenitev elektroenergetskega sistema.

Nacionalni energetski in podnebni načrt ali na kratko NEPN je eden od ključnih dokumentov vsake države članice EU. Opredeljuje namreč, kakšna bo energetska politika države v prihodnje in v katere energetske vire bo država vlagala, da bi dosegla cilje EU glede razogličenja. Ker je NEPN vezan na evropsko uredbo 2018/1999, je za države članice zavezujoč, kar pomeni, da je neizpolnjevanje ciljev sankcionirano. Lani je na primer morala Slovenija plačati 11 milijonov evrov za statistični nakup zelene elektrike s Hrvaške, ker ni dosegla ciljnega odstotka elektrike proizvedene iz obnovljivih virov. O tem smo se pogovarjali z generalno direktorico GZS Vesno Nahtigal, ki neumorno ponavlja in prepričuje odločevalce, da revizija NEPN, ki jo mora Slovenija do poletja poslati v Bruselj, še vedno ne upošteva prihodnjih potreb in pričakovanj gospodarstva po stabilni in cenovno konkurenčni električni energiji. Z gostjo se je pogovarjal Sebastjan Šik.

V tokratni epizodi GZS Podkastov Ozadja gostimo prof. dr. Jožeta P. Damijana, ki je soavtor študije Scenarij razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050. V svojih kolumnah in v svojem blogu je že nekajkrat komentiral projekt izgradnje JEK2. Z njim smo se pogovarjali o dilemah v javnosti, da bi lahko JEK2 postal drugi TEŠ6. Govorili smo o cenah električne energije, o razlikah in paralelah med jedrsko in obnovljivimi viri energije. So obnovljivi viri resnično okoljsko nevtralni? Kje so izzivi pri jedrski energiji? In zakaj slovenska industrija potrebuje stabilno in cenovno konkurenčno ceno elektrike. Z gostom se je pogovarjal Sebastjan Šik.

Kako je nastajal zakon, ki ureja evidentiranje na delovnem mestu? Zakaj ga delodajalci niso podprli? Kaj jim očitajo sindikati? In kakšna bi bila bolj življenjska rešitev? O tem v pogovoru z glavnim izvršnim direktorjem na GZS Mitjo Gorenščkom.