V podkastu Moč politike tokrat Janez Cigler Kralj in Matej Tašner Vatovec, ki sta v večini primerov na nasprotnih političnih bregovih.

Vodji poslanskih skupin Nove Slovenije in Levice, Janez Cigler Kralj in Matej Tašner Vatovec, sta v večini primerov na nasprotnih političnih bregovih. Nobena izjema nista ta čas politično najbolj vroči temi: Šutarjev zakon in referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Šutarjev zakon so podprli poslanci obeh koalicijskih strank Svobode in SD ter opozicijske Nove Slovenije in dela stranke SDS. Stranka Levica je glasovanje obstruirala. Prvak SDS Janez Janša se je ob tem slikovito izrazil: »Po pompoznih krikih orlov v Novem mestu je danes na mizi oskubljen golob.« Se strinjate s tem, čeprav ste zakon podprli?

Janez Cigler Kralj: Zanimiva koalicija se je vzpostavila pri tem zakonu. Mi mu rečemo Golobov kazenski zakonik ali pa radikalni kazenski zakonik, ker je napovedoval radikalne ukrepe. V resnici smo že takrat, ko je to napovedal, vedeli, predvideli in tudi napovedali, da se bo zadeva verjetno tako omilila. Ampak hkrati smo se v Novi Sloveniji zavezali, da bomo upoštevali stališče županov jugovzhodnih občin. In ker so oni vseeno izrazili zadovoljstvo, da se naredi vsaj kakšen korak v pravo smer na vseh področjih, smo storili, kot smo napovedali, in zakon podprli. Seveda smo opozorili na odgovornost Roberta Goloba in Luke Mesca, ki sta tri, skoraj štiri leta zavračala naše in županske predloge. In drugič, pomembno je, kako se bo zakon zdaj izvajal. Popravnega izpita Robert Golob in Luka Mesec ne bosta imela.

Kaj manjka zakonu, da ga v Levici niste podrli?

Matej Tašner Vatovec: Zakonu manjka predvsem premišljenosti. Naša glavna kritika od začetka, ko se je začel pripravljati, je bila, da se je vse preveč delalo na hitro brez treznega razmisleka. Da, Luka Mesec je kot član vlade seveda moral sodelovati, ker je bila zahteva kabineta predsednika vlade, da se tudi na socialnem področju izvedejo ukrepi. Ministrstvo za delo je s svojimi direktorati in tudi v povezavi s strokovnjaki s tega področja napisalo ukrepe tako, da so strokovno vzdržni, česar pa ne moremo trditi o, recimo, tistem, kar sta predlagala odstopljena pravosodna ministrica in minister za notranje zadeve. Pravniki iz različnih političnih ali pa svetovnonazorskih provenienc decidirano poudarjajo, da zakon ni ustrezen z vidika sorazmernosti. Ne govorim, da bi morali zavlačevati mesece, ampak kakšen dan več bi njegovim snovalcem, pripravljavcem in piscem prišel zelo prav, da bi uskladili stvari in jih spravili v pravnosistemski smisel. Tega zdaj nimamo. Če ponazorim na primeru vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Na odboru za notranje zadeve je bilo to nekoliko popravljeno, poudarilo se je, da gre za odvzem strelnega orožja in tako naprej, dodalo se je varnostno tvegano območje. Na seji državnega zbora pa sta se Svoboda in SD odločili, da bodo tvegano območje izbrisali iz zakona. To pomeni, da lahko policija v čisto vsakem delu države opravi takšen pregled stanovanja, o katerem pravni strokovnjaki govorijo, da je to zelo preprosto druga beseda za hišno preiskavo, kar je seveda nedopustno. Gre za resne posege, zato o njem že pišejo v Guardianu, evropska komisija ga je vzela pod drobnogled.

Poslanec SDS Tomaž Lisec je, denimo, dejal, da je končna različica zakona zelo omiljena verzija tega, kar je bilo napovedano, je pa pohvalil ukrepe s področja sociale in jih označil za dobre. To za poslance Levice ni bilo dovolj, da bi zakon podprli?

Tašner Vatovec: Ne, nikakor. Še enkrat, menim, da so stvari, ki so trenutno sprejete, predvsem z dodatnimi policijskimi pooblastili, nesprejemljive. Nasprotovali smo množičnemu zbiranju osebnih podatkov z beleženjem registrskih tablic in tako naprej. V zakonu so zdaj številne določbe, ki policistom omogočajo, da brez kakršnegakoli sodnega nadzora uveljavljajo ukrepe, kot je zaprtje lokala, kar je novo pooblastilo. To so za nas čezmerni posegi. Ob tem, da zdaj vidimo, še preden je zakon začel veljati, da Furs brez težav zaplenja avtomobile, da policisti lahko odvzamejo orožje. Trenutna zakonodaja je dovolj dobra, da se lahko izvajajo vsi varnostni ukrepi, ki se zdaj poudarjajo, ampak nekdo tega ni počel vsa ta leta. Policisti in sodniki nosijo svojo odgovornost, pa seveda tudi župani občin, ki so namenska sredstva za registrirana romska naselja uporabljali nenamensko. Gre za preplet odgovornosti vseh, ki se vleče že 20, 30 let.