Naš gost

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.

Prof. dr. Stanko Gerjolj je duhovnik, lazarist, ki ima tudi  častni naslov zaslužnega  profesorja  ljubljanske univerze…. V povezavi z izzivi vzgoje ter učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je obogatil slovenski in evropski prostor. Poudarja pomen odnosov in tudi poznavanja osebne in narodove zgodovine, ki je po njegovih besedah izvir za življenje v sedanjosti in prihodnosti.

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

V spomin na preminulega dramskega igralca Jurija Součka, ki je umrl pred nekaj dnevi v 95 letu starosti, smo ponovili oddajo Naš gost. Pripravili smo jo ob njegovi 90 letnici. Takrat nam je povedal kaj ga veseli, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je nabralo veliko. S to oddajo se poklanjamo njegovemu spominu!

Bogdana Herman je med bolj prepoznavnimi pevkami ljudskih pesmi, ki jih tudi raziskuje in zbira. Od najstniških let tudi sama piše pesmi, ki so izšle v več zbirkah. Doštudirala je slavistiko, zborna beseda in narečja so ji že od nekdaj blizu, v otroštvu so ji veliko brali, z babico pa sta peli. Oboje ji je tlakovalo pot, bila je del ekipe v ustanovnih letih radia Študent, kjer je, ob pogovorih s kulturnega področja, prebirala tudi svoje pesmi in prevode, včasih pa s kitaro v živo zapela. Pred osamosvojitvijo je bila v vrhu programskega sveta nacionalne televizije, potem pa zaradi politike položaj izgubila in se posvetila učenju govorniških spretnosti - poslovne komunikacije, pogajalskih tehnik in javnega nastopanja. V dolgoletni karieri je nastopila na številnih samostojnih koncertih po vsej Sloveniji in v več kot dvajsetih državah sveta. Drobce iz njenega življenja, lani je dopolnila petinsedemdeset let, smo spoznali v pogovoru osrednje sobotne popoldanske oddaje. 

Prva gostja tega leta je bila tudi prva mlada kmetica lanskega leta, Karmen Čarman je namreč dobila laskavi naziv naj kmetice za leto 2023. Je žena, mama in učiteljica matematike na novomeški gimnaziji. Kako ji uspe več poslanstev hkrati in kaj jo najbolj veseli nam je zaupala v oddaji Naš gost.

V oddajo Naš gost smo povabili legendarnega pevca, ki je sodeloval pri samem rojstvu Slovenske popevke in nas je desetletja razveseljeval z žametno mehkobo glasu, srčno interpretacijo ter skromno življenjsko držo. Z nami bo t. i. prvi slovenski kavboj 90-letni Rafko Irgolič. Prisluhnite oddaji.

Pred mesecem dni je na letošnjem sejmu Agra priznanje za trajen doprinos k razvoju zadružništva na lokalni in državni ravni prejel tudi Aleš Dolenc, ki že dve desetletji vodi Kmetijsko gozdarsko zadrugo M Sora Žiri. Gre za zadrugo, ki ima v lasti podjetje M Sora, ki je doma in v tujini poznano po kvalitetnih in inovativnih lesenih oknih in tudi drugih s tem področjem povezanih izdelkih. Vabljeni k poslušanju zanimivega pogovora.

Na letošnjih študijskih dnevih Draga, 58-i po vrsti so bili, je Peterlinovo nagrado za svoje dolgoletno delo prejel Sergij Pahor. Njegova služba je bila novinarska na slovenskem radiu v Trstu, RAITrstA, sodeloval pa je v več slovenskih organizacijah, to so: Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev, revija Mladika, Svet slovenskih organizacij, Slovenska skupnost … Zanesljivo lahko rečemo, da je in je bil zelo aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine na Tržaškem. Predsednik Društva slovenskih izobražencev in s tem eden bistvenih nosilcev odmevnih Študijskih dnevov Draga je bil kar 47 let.

Naš sobotni gost je bil arhitekt dr. Jože Marinko, ki je s svojimi načrti obogatil sakralno arhitekturo v slovenskem prostoru: od cerkve Rožnovenske Matere Božje v Portorožu do kapelice pod Triglavom. Spregovoril je o izvirih, iz katerih je črpal, svojem delu profesorja na fakulteti za arhitekturo, spominih na obisk papeža Janeza Pavla II. in tudi o zadnjem obdobju, ko se je ob slovesu žene posvetil molitvi in duhovnosti.

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.