Jezikanje

Dr. Jaka Čibej je raziskovalec, ki se na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ukvarja z računalniškim jezikoslovjem. Pred kratkim se je lotil popisovanja slovenskega tabujevskega besedišča - torej kletvic, slabšalnih izrazov in podobno. Zakaj, kakšna je uporabna vrednost takšne raziskave in kaj nam pove o slovenski družbi, izveste v tokratnem Jezikanju.

Cambriški slovar je pred nekaj dnevi kot besedo leta navedel pridevnik parasocialen in s tem odprl lov na vse mogoče (in nemogoče) izbore besed. Lovi jih tudi Jezikanje. Tokrat na mednarodni konferenci eLex 2025: elektronska leksikografija v 21. stoletju, ki jo je organiziral Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Slovenija je tik pred izdajo nove "pravopisne ustave". Končuje se peta, zadnja javna razprava ob predlogu pravopisnih pravil Pravopis 8.0, ki so jih pripravili Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU in sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rokopisi vseh poglavij so bili predani uredništvu novega pravopisa, ki bo zdaj pripravilo končno izdajo.

Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika. Od novembra se je lahko učite tudi v Ljubljani.Več o koptskem jeziku pa v tokratnem Jezikanju razložita dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti in Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki v okviru magistrske naloge pripravlja prvo koptsko slovnico v slovenskem jeziku.

Konec tedna smo zaznamovali dan reformacije, zato nas zanima, če veste, kdo je bil Primož Trubar, kdaj je izšla prva slovenska knjiga, ali znate našteti še kakšno delo, ki je nastalo v reformaciji ter kaj vas najbolj moti pri sodobni slovenščini. Skratka, skupaj bomo obnovili nekaj lekcij iz osnovne šole.

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. In ker je oktober tudi mesec ozaveščanja o rabi nadomestne in dopolnilne komunikacije, ki otrokom in odraslim s prirojenimi težavami ali poškodbami lajša sporazumevanje s svetom, tokrat spoznamo logopedinji z Oddelka za otroško (re)habilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča. Predstavljamo Niko Zevnik in Saro Trošt.

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. Tokrat spoznamo Mateja Pintarja, ki je že več kot 25 let učitelj na dvojezični osnovni šoli v Špetru. Po večini uči slovenščino. Ker je v Benečiji pogovorni jezik večinoma italijanščina, je zanj to, da kateri izmed učencev šolanje nadaljuje na slovenski srednji šoli in potem še na slovenski univerzi, velik uspeh. Ker imajo učitelji v zamejstvu v Italiji možnost enoletnega izobraževanja v Sloveniji, letos ne poučuje, ampak obiskuje predavanja magistrskega študija govora na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

"Nič hudega, če nas ljudje v dvorani slišijo, saj smo podpisani v gledališkem listu," pravi Neva Mauser Lenarčič, ki se je v vlogi šepetalke prvič preizkusila pred 60 leti. V mesecu jezikovnih poklicev gostimo nekaj ljudi, ki delajo z jezikom na res posebne načine. Eden takih poklicev je šepetalec v gledališču.

Predstavniki in predstavnice strokovnih združenj in treh slovenskih univerz s področja jezikovnih poklicev so pred kratkim predstavili program meseca jezikovnih poklicev, ki pod sloganom UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno poteka od 29. septembra do 31. oktobra. Z jezikovno kampanjo želijo javnost opozoriti na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosijo kot skupnost. V tem mesecu poskušajo načeti predvsem vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, pa o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju.Sogovorniki: Zdravko Duša, upokojeni prevajalec in avtor slogana UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije; Živa Malovrh, predsednica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije; Diana Grden Jenko, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev; Matjaž Juhart iz Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije; Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev in pobudnica kampanje UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Nataša Hirci, docentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Domen Pal

Koliko jih pa vi govorite? In kako dobro? Je danes, ko si lahko pomagamo z neštetimi pripomočki in prevajalniki, znanje več jezikov sploh še pomembno? Tokrat se Ajda in Tadej pogovarjata z vami.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Zadnja dva tedna smo jezikali v koroščini, štajerščini in dolenjščini. Povod sta bila dva razmeroma nova jezikovna koledarja (Koroški in Dolenjski argo). Tokrat pa gremo v Slovensko Istro, kjer je zgodbe svoje none Vance začela popisovati Mirella Baruca. Najprej na Facebooku, potem kot časopisni podlistek v Primorskem dnevniku, kmalu bodo izšle tudi v knjigi.

Poleg štajerskega in koroškega slovarja zanimivih izrazov je na trg pred kratim prišel tudi dolenjski. Njegov avtor sicer ni avtohtoni Dolenjec, je pa Boštjan Narat v letih življenja z domačini govorico ponotranjil in jo vzel za svojo.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

V tokratnem Jezikanju gostimo Niko Mirt in Nušo Slabe, tetovatorki, ki se ljubiteljsko ukvarjata z zbiranjem besed in fraz v svojem narečju. Ena je Štajerka in je kriva za zdaj že legendarni Štajerski árgo, druga pa je Korošica, ki je na pobudo prve lani zbrala še za koledarček koroških "rekov"."Oni rečejo, da gredo 'vnta zun'. Jaz bi rekla, da grem 'vun', pri nas je ena beseda načeloma dovolj, da poveš, da greš ven." - Mariborčanka Nika Mirt o koroščini

Vsak dan eno uro peš do šole: realnost, ki so jo morda poznali naši (stari) starši, danes pa je to le šala iz preteklosti. Še vedno pa ta realnost obstaja na kakšnem drugem koncu sveta, razlaga naš gost Daniel iz Eritreje. Dodaja tudi, da v Eritreji učitelji nimajo težav z avtoriteto, ker jih učenci veliko bolj spoštujejo, pa tudi samoizobraževanje je zelo drugačno.

Nina in Gašper Beguš sta predavatelja in raziskovalca na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Raziskovalno se ukvarjata z jezikom oziroma s humanistiko v povezavi z umetno inteligenco. Gostili smo ju v oddaji Jezikanje, za tiste, ki vas tema zanima, pa v posluh ponujamo še daljši pogovor z njima.

Kaj vse v jezikoslovju oziroma v jeziku (lahko) počne umetna inteligenca, bosta razložila Nina in Gašper Beguš, raziskovalca in predavatelja na Univerzi v Berkeleyju. Nina se med drugim ukvarja z raziskovanjem klišejev, ki jih pri generiranju besedil zelo rada uporablja umetna inteligenca, Gašper pa s sodelavci razvija modele, ki se učijo jezika na podoben način kot ljudje in tako omogočajo raziskovanje razvoja človeškega jezika in jezika živali.Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete tu.

V prenovljenem gradu Štanjel so odprli prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. V njem se lahko med drugim pogovorite z avatarjem Primoža Trubarja, s časovnim strojem obiščete preteklost, spoznate slovenska narečja in zanimiva jezikovna pravila, napišete besedilo v brajlici, se naučite slovenskega znakovnega jezika in živo vidite, kako majhne so bile Vodnikove Ljubljanske novice. Muzej skupaj raziščemo v tokratnem Jezikanju.

Sergio Cabello je Španec, ki se je pred 20 leti zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Slovenščino se je začel učiti skupaj s svojimi otroki in se zato nekajkrat znašel v nerodni situaciji, ko je v formalnem okolju nevede uporabil kakšno otroško pomanjševalnico. Sergio je sicer profesor matematike. Predava na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in prva leta so mu izziv pomenili tudi matematični termini. Nekaj mesecev je potreboval, da je ugotovil, da v matematiki drevo nima korenin, ampak koren. Še več zanimivih prigod z učenjem slovenščine pa z nami deli v tokratnem Jezikanju.

Tokrat gremo po sledeh vsebin, prilagojenih s tehnikami dostopnosti. Govorimo o lažje razumljivi slovenščini, o zvočnih opisih in o opisnih podnapisih. Obiskali pa smo tudi ljubljanski Mestni kino Kinodvor, kjer so pred približno letom dni zagnali program Dostopnost, v okviru katerega pripravljajo projekcije filmov, ki so tehnično prilagojeni za ljudi z okvaro sluha in vida. Zapiski: Več o temah, povezanih z dostopnostjo, lahko izveste na dostopno.si, kjer se nahaja tudi zbirka TV vsebin, opremljenih s tehnikami dostopnosti. Novice v lažje razumljivem jeziku pa lahko najdete na spletnem portalu Enostavno. Intervju z Velgo Polinsko, prvo Latvijko, ki pripravlja doktorat na temo lahkega branja.

V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.