Claim OwnershipAktualno 202
Subscribed: 58Played: 2,344
Subscribe
© (C) RTVSLO 2023
Description
Aktualne vsebine Vala 202.
590 Episodes
Reverse
Med 10. in 13. julijem bo na različnih prizoriščih po Ljubljani potekal Jazz Festival Ljubljana, eden najstarejših tovrstnih v Evropi, ki neprekinjeno poteka že 65 let. Začetek festivala v Križankah bo postregel z obiskom New Orleansa, zibelke jazza.Festival sta tokrat umetniško zasnovala glasbeni ustvarjalec in urednik Borja Močnik, ki se je v vlogi sokuratorja preizkusil že lani, ter nekdanja novinarka Dela Tina Lešničar, ki je prvič stopila v čevlje programske vodje glasbenega festivala.
Celoten program si lahko ogledate na spletni strani Jazz festivala Ljubljana.
Mineva 50 let od silovitega potresa, ki je v 70 letih prejšnjega stoletja prizadel Kozjansko. Epicenter potresa je bil na območju Zibike v občini Šmarje pri Jelšah, v globini približno 13 kilometrov, čutiti pa ga je bilo v krajih polmera 150 kilometrov od tam. Veliko ljudi je tedaj ostalo brez strehe nad glavo, še bolj pa se je potres utrnil v kolektivni spomin po tem, da je v velikih solidarnostnih akcijah povezal tedanjo državo in zaradi posledične obnove tudi povsem spremenil videz krajine.Sogovornika:
Helena Rančigaj, učiteljica in vzgojiteljica na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah in Podružnični osnovni šoli Zibika
Jože Čakš, nekdanji dolgoletni župan občine Šmarje pri Jelšah in nekdanji direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah
Zvočno arhivsko gradivo smo pridobili iz videoposnetkov iz Arhiva RTV Slovenija. Avtor arhivskih posnetkov je bil Peter Božič.
Včeraj zgodaj zjutraj je odjeknila novica, da so ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea izpustili iz zapora v Veliki Britaniji. Vkrcal se je na letalo proti severno-marjanskim otokom sredi Tihega oceana, ki so pod ameriško pristojnostjo. Tam je danes ponoči priznal krivdo v samo še eni točki ameriške obtožnice, sodnica pa mu je priznala že prestano zaporno kazen. Julian Assange je po dolgih letih spet združen z družino v Avstraliji, toda kaj vse to pomeni za medijsko svobodo in novinarstvo?Sogovornici:
Rebeca Vincent, mednarodna organizacija Novinarji brez meja ter
Maja Sever, predsednica Evropske zveze novinarjev, Sindikata novinarjev Hrvaške in novinarka hrvaške javne radiotelevizije.
Mohamed Kaki do še pred nekaj leti ni vedel, da sploh obstaja država, ki se imenuje Slovenija. Ker je njegova država Sirija v vojnem razsulu, je moral je pobegniti in se je znašel tukaj. Toda z njim smo se pogovarjali v slovenščini, saj se zaveda, kako pomembno je znati jezik in se ga intenzivno uči.
Agnes Kojc je doktorska študentka slovenistike, prevajalka, pisateljica in mlada ženska, ki se je rodila s cerebralno paralizo. Njena življenjska pot ni bila vedno lahka; srečevala se je z ovirami, ki bi marsikoga zlomile, vendar je iz teh izzivov izšla močnejša, odločnejša in je – v navdih. Ob Dnevu državnosti je z nami delila svoje misli – svoj pogled na razvoj Slovenije, kako jo doživlja in kaj ji želi. Pogovor je tekel o vztrajnosti in pogumu. Naj bo ta tudi opomnik, kako pomembno je, da zagotavljamo enakopravnost in slišanost vseh.
Ona je Poljakinja v Sloveniji, ki jo zanimajo bakterijski virusi. V nekaj letih se je odlično naučila slovensko, kljub mladosti pa pri nas že vodi svojo raziskovalno skupino in je Biotehniški fakulteti prinesla prvi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta. On je sveže pečeni doktor znanosti, ki je nekaj časa preživel tudi na tujem, svojo študentsko kariero pa je spletal med Velenjem, Mariborom in Ljubljano. Zanima ga, kaj vse v našem okolju lahko škodi našemu zdravju, in podatke zbira tudi s pomočjo občanske znanosti.
Nikoli se še nista srečala. Vse do zdaj, ko smo ju povabili na Val 202. V pogovoru o tem, kako raziskovalca s povsem različnimi potmi doživljata Slovenijo in ali je naša država dobro raziskovalno odskočišče.
Matej Rogelja je vinogradnik in vinar. Star je 35 let in to delo opravlja zadnjih deset. Pravi, da se je sprva iskal na različnih študijih in fakultetah, dokler ni spoznal, da ima pravzaprav najlepšo zaposlitev kar doma. Živi v Tomaju, na domačiji, katere prvi zapisi segajo v leto 1640, sam pa je že 15. generacija, ki se ukvarja s kmetijstvom in vinarstvom.Delo ga izpolnjuje, pravi, da se kljub fizičnemu naporu v vinogradu spočije, včasih - pripomni - pa bi tudi vse poslal nekam, ampak se ta čustva kmalu tudi pomirijo. Ob 33-letnici naše države ga sprašujemo, kako je danes biti vinar in kmet v Sloveniji in kakšen je njegov odnos do tradicije in tudi same narave, ki - kot sam pravi - veliko da, ampak včasih tudi veliko vzame.
Ana Gros se je rodila tako rekoč skupaj s samostojno Slovenijo in v teh 33 letih prehodila podobno pot kot naša država. Kapetanka slovenske rokometne reprezentance pa prav letos doživlja največje uspehe v svoji zelo bogati karieri. S soigralkami se je uvrstila na prve olimpijske igre v zgodovini ženske rokometne reprezentance, z madžarskim Gyoerom pa je postala evropska klubska prvakinja.
Miha Erič je likovnik, glasbenik, mož in oče. Samozaposlen v kulturi kot grafik in instrumentalist, ki deluje (ali je deloval) v številnih glasbenih zasedbah: Prismojeni profesorji bluesa, 3 tone; Samuel Blues, Aritmija … Lani je ilustriral ponatis Kekca nad samotnim breznom in je plodovit grafični ustvarjalec. Z ženo Natalijo imata Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti ORBITA; skupaj od leta 2020 vodita tudi Kulturno umetniško društvo in galerijo Salsaverde v Izoli."Res imam srečo z ženo", pravi Miha. V Latkovi vasi, kjer živita s tremi otroci, gojita tudi zelenjavo in sadje. In imata 6 kokoši. Razmišljajo tudi o psu. Miha Erič hodi na volitve, ima skoraj 10 let delovne dobe in bo jeseni star toliko kot naša država.
Današnji mediji skupaj s fotografijo igramo ključno vlogo pri ustvarjanju resničnosti in oblikovanju naših predstav o svetu, v katerem živimo. Kdo je pojedel največji kos torte, ki so jo politiki razrezali ob vstopu v EU? Zakaj se pred foto objektivom vedno obnašajo tako, kot da snubijo? Kdo je nevesta? Ogledamo si fotografsko razstavo Boruta Krajnca z naslovom Snubitev, fototermin in se med drugim zazremo tudi na prazen oder, kjer se slikajo politiki.
Slovenija se na prvi poletni dan že enajstič pridružuje praznovanju svetovnega dneva glasbe. Lani se je pobudi pridružilo 15 krajev, tokrat bo glasba odzvanjala v 25 mestih. Praznik glasbe poteka v skladu s smernicami iniciative Fête de la Musique, ki v ospredje postavlja žive glasbene dogodke različnih glasbenih žanrov, ki jih izvajajo tako profesionalni kot ljubiteljski glasbeniki. Njegov osnovni namen je že od leta 1982, ko se je prvič zgodil v Franciji, postaviti v živo izvajano glasbo v ospredje, na ulice in jo približati ljudem tudi na krajih, kjer običajno ni pogosto zastopana.
Pohodi skrajnežev, stopnjevanje sovraštva, na novo izumljene tradicionalne gospodinje in homofobija. Kako se ti pojavi prepletajo v neko novo družbeno realnost, ki jo spremljata otopelost in intelektualna lenoba?Sogovorniki:
dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU;
dr. Marina Gržinić, filozofinja;
dr. Tadej Troha, filozof;
dr. Maja Gostič, psihologinja in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije.
Potem, ko se je časnik Večer kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti v začetku leta preselil v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, zdaj vodstvo napoveduje še odpuščanje več novinarjev. Sindikat novinarjev Večera pri tem poziva lastnike in poslovodstvo, da za varčevanje in nadaljnji razvoj podjetja poiščejo druge poti, predvsem lastnike pa tudi, da začnejo vlagati v podjetje. Pri pozivu se jim je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da se z degradacijo novinarskih kolektivov v družbi povečuje širjenje dezinformacij, zvišuje se stopnja korupcije in krha demokracija.
V Mariboru se je začel Festival Lent, ki se v 32. izvedbi vrača h koreninam – na prenovljeni Lent – z novim odrom pred Hišo stare trte. V desetih dneh se bo zvrstilo 22 programskih sklopov. V prepletu glasbene in uprizoritvene umetnosti se bodo zvrstili nastopajoči iz 30 držav. 36. Folkart bo pripeljal v mesto nesnovno svetovno kulturno dediščino Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Portugalske, Paname in Črne gore, pod festivalskim dežnikom pa bodo vnovič združene nevladne organizacije in mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica.
Obiščemo Muljavo pri Ivančni Gorici, kjer na domačiji Josipa Jurčiča v gledališču pod zvezdami vaščani tradicionalno uprizorijo eno izmed njegovih del. Ob 180. obletnici Jurčičevega rojstva pripravljajo uprizoritev zgodovinske povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar, saj hkrati mineva 160 let od njenega izida. Predstava bo obeležila tudi 100-letnico uprizarjanja literarnih del muljavskega rojaka. Kako potekajo vaje 80 ljudi, ki sodelujejo pri uprizoritvi, kako nad amaterskim gledališčem navdušijo otroke in mladino, ter kdo je njihov najbolj zvesti štirinožni gledalec?
Toplovod je kožno znamenje. Malo ponesrečen tatu. Pravno polnoleten tudi po ameriških standardih. Peskovnik odraščanja prepotentnega mulca, ki je mislil, da lahko radio dela drugače. Toplovod je posebno pleme.
Zadnji Toplovod bo prvi, ki ne postavlja vprašanj. V zadnjem ste vi tisti, ki sprašujete. Tuzemska toplovodna zastopnika Miha in Cirej samo odgovarjata. Z omejeno odgovornostjo. Ob 21.00. Čisto zares.
O ekonomskih in gospodarskih značilnostih severne slovenske sosede Avstrije je bilo že veliko napisanega in raziskanega. Njen bruto domač proizvod na prebivalca je eden najvišjih med članicami Evropske unije. Zvezna dežela Štajerska in območje njenega glavnega mesta Gradca sta za Slovenijo še posebej pomembni območji, saj predstavljata tudi pomemben vir dohodka za slovenske prebivalce tik ob meji. O prihodnosti in viziji gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska spregovori Karl Hartleb, direktor Izvozne organizacije gospodarstva avstrijske zvezne dežele Štajerska (ICS Internationalisierungscenter Steiermark).
Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
SNG Maribor Operno noč podarja ljudem kot vabilo na koncerte in kot zahvalo za zvesto spremljanje programa v Operi. Tudi tokrat so pripravili program s klasičnimi uspešnicami, znanimi melodijami iz priljubljenih oper in operet, kot so Prodana nevesta, Rusalka, Seviljski brivec, Venera v svili, Tosca in Čarobna piščal. Dogodek se prvič pridružuje evropski platformi Dobimo se na vrtovih. Pomemben je tudi za krepitev kulturnega turizma v mestu. V nekoliko spremenjenih programskih različicah se bo že prihodnji konec tedna selil v Mursko Soboto in Velenje, potem pa še na Ptuj in v Portorož.
Verjetno bi se marsikdo začudeno zazrl v nekoga, ki deset dni hodi vzratno. Pred nekaj tedni se je zaključil mednarodni projekt Vzdolž poti ali Along the Walk, kjer so umetniki svoja dela predstavljali med hojo po podeželju. Z umetniškimi vodji se je o izkušnjah in raznih zgodbah med projektom pogovarjala Mojca Jevšek.
Otroška pravljica, ki jo vsi zelo dobro poznamo avtorice Ele Peroci in ilustratorke Ančke Gošnik Godec se tokrat predstavlja v animirani inačici. Prva izdaja je izšla leta 1957, od takrat je nastalo več kot trideset ponatisov in nešteto lutkovnih adaptacij. Film je nastal v režiji Roka Predina, ki je animacijo oblikoval na podlagi ilustracij iz slikanice. Scenarij je napisal Andrej Predin, glas Muci Copatarici pa je posodila igralka Silva Čušin.
Comments
Download from Google Play
Download from App Store
United States