Aktualno 202

Ob koncu jesenske serije Z rokami do poklica, ko smo ob torkih spoznavali mlade v različnih poklicih in njihove mentorje, bomo slišali še reportažo z vseevropskega tekmovanja mladih poklicnih strokovnjakov starih do 25 let, ki vsaki dve leti poteka v različnih mestih po Evropi. Euroskills ni le največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja ampak predvsem predstavitev vrhunskih obrtniških spretnosti mladih Evropejcev. Letos je tekmovanje potekalo med 10. in 12. septembrom v Herningu na Danskem, kjer se je v 40 poklicih pomerilo rekordnih skoraj 600 fantov in deklet iz 33 evropskih držav, med njimi tudi 15 mladih talentiranih strokovnjakov iz Slovenije.

Kakšnih tisoč mladih iz 22 evropskih držav je prejšnji teden s smehom, pesmijo, razigranostjo, pestrostjo jezikov, narodnosti, ver in barve kože zavzelo približno 100 jadrnic in popestrilo obalo srednje Dalmacije ter otoke. Med mladimi jadralci je bilo tudi skoraj 100 otrok s posebnimi potrebami iz zavodov, šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom. To so otroci z Downovim sindromom, otroško paralizo, lažjimi duševnimi motnjami, motnjami v razvoju, čustveno-vedenjskimi motnjami, ki so se jim pridružili tudi nadarjeni otroci in tisti iz socialno ogroženih okolij.

Verjetno ste že kdaj zgodaj zjutraj, bodisi v mestu bodisi v naravi, opazili ljudi v oranžnih majicah, ki stojijo v krogu in izvajajo skupinsko vadbo. To so člani društva Šola zdravja, nevladne organizacije, ki združuje ljudi z namenom jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Zjutraj damo vsakemu zagon, da vstane, naredi svoje in nato nadaljuje s tem, kar želi početi. Silvica Erlih, vodja skupine LJ – Livada

Kdaj ste nazadnje s frizerskega stola odšli z občutkom, da ste dobili več kot samo novo frizuro? Mlada frizerka Nika Kohne pravi, da je prav to bistvo njenega poklica. Da ljudem povrne samozavest, jim nariše nasmeh na obraz. Pri svojih 24 letih je s svojim znanjem in vztrajnostjo že pometla s konkurenco na državnem tekmovanju SloveniaSkills, letos pa se je dokazala tudi na evropskem odru. Njeno mentorico Bojano Galič je v Mariboru posnel Marko Štor.

Podali se bomo ob obrežja reke Skjern, ki teče skozi nižavja Jutlandije na Danskem. Reka je namreč zgodba o uspehu ohranitve populacije atlantskega lososa, ki je skorajda izumrl, a so reko revitalizirali in ji vdahnili novo življenje. Kako jim je to uspelo, s kakšnimi težavami se soočajo danes, kako pomemben je losos za lokalno prebivalstvo nam bo povedal Kenny Frost, ribič in vodja Laksen hus, Lososove hiše, kamor se zgrinjajo ribiči z vsega sveta, da bi na muho ujeli nespornega kralja vseh rek.

Pri založbi Beletrina je nedavno izšla knjiga Oražnovci ob stoletnici vselitve, ki zajema pričevanja nekdanjih študentov Oražnovega dijaškega doma na Wolfovi ulici 12 v središču Ljubljane. Oražnov dijaški dom že vse od leta 1925 nudi brezplačno bivanje študentom medicine in dentalne medicine. Njegov obstoj temelji na oporoki zdravnika dr. Ivana Oražna, ki je vse svoje premoženje zapustil ljubljanski univerzi. Knjigo je uredil prof. dr. Stane Repše, nekdanji predsednik kuratorija Oražnovega doma.

"Pri vseh rokodelskih poklicih se trend obrača. Tudi zanimanje za kamnoseštvo je letos bistveno večje, vpisalo se je veliko novih dijakov in študentov, kar je zelo pohvalno."Martin Kandido je kamnosek v treningu, njegov učitelj pa je kamnoseški mojster Jernej Bortolato. Oba kažeta, da je kamnoseštvo še kako živ poklic tudi v 21. stoletju. Skupaj odkrivata lepoto in trdoživost materiala, ki zahteva natančnost, potrpežljivost in ustvarjalnost. Od šatulj morskih ježkov do skulptur in nagrobnikov, vse to dokazuje, da je poklic kamnoseka veliko več kot le mehansko udarjanje s kladivom.

V Mariboru poteka ta mesec deset mednarodnih poletnih šol s približno 300 študenti iz več kot 20-ih držav. Vabimo vas na radijski potep na Filozofsko fakulteto, kjer smo se udeležili poletne šole z naslovom "Življenje v spreminjajočem se svetu"!. Največji tovrstni mednarodni dogodek za geografe v državi je združil 53 študentov in 20 sodelujočih raziskovalcev iz več evropskih držav. Maribor so spremenili v svet v malem in okolju, mestu, državi in Uniji nastavili ogledalo, dragocen kritičen pogled skozi oči tujih strokovnjakov z različnih področij. Kaj opredeljuje kakovost življenja? So to zdravje, odnosi, socialna država ali okolje?

Skoraj kičasto lepa veduta zaščitene srednjeveške citadele Carcassona s 3 kilometrskim obzidjem in kar 52 stražnimi stolpi je navdihnila priznanega nemškega snovalca klasičnih namiznih družabnih iger  Klausa-Jürgena Wredeja, da si je zamislil igro v kateri gradite srednjeveška obzidja in ceste ter z veliko taktike in malo sreče poskušate zbrati čim več točk. In letos bodo v tem mestu že četrtič pripravili festival igre Carcassonne, ki je  ena najbolj prodajanih namiznih iger  v tem tisočletju. A mnogi oboževalci te igre sploh ne vedo, da  na jugozahodu Francije dejansko obstaja mesto, ki je igro nadahnilo in ji dalo ime.

Ob 90. obletnici Šahovske zveze Slovenije smo obiskali razstavo o zgodovini te igre pri nas, obenem pa s sogovorniki omenili nekaj pomemebnih mejnikov in pogledali tudi v prihodnost.

Po mednarodni konferenci Zveze potrošnikov Slovenije, kjer so govorili o stotinah oglasov za nezdravo hrano, ki so jim vsak dan izpostavljeni otroci, smo se pogovarjali z novo predsednico ZPS Jasmino Bevc Bahar. Zveza potrošnikov Slovenije obeležuje 35 let zastopanja interesov potrošnikov in zavzemanja za okolje, ki spoštuje in varuje njihove pravice.

Ramzi Maqdizi je palestinski gledališki in filmski ustvarjalec. Deluje med Jeruzalemom in Barcelono. Obseden je z radijem. Ko je bil star 17 let, je ustanovil svoj prvi radio, ki so ga zbombardirali, njega pa zaprli. Pravi, da Izraelci ne uničujejo samo teles Palestincev, ampak jih skušajo uničiti tudi od znotraj. Obkrožen s smrtjo meni, da moramo ponovno razmisliti o tem, kaj sploh smo ljudje.

V Ljubljani se je ta teden v okviru letnega srečanja Evropske meteorološke zveze zbralo približno 700 strokovnjakov za meteorologijo, klimatologijo in sorodna področja z vsega sveta. Osrednja tema letošnjega srečanja je uporaba umetne inteligence in strojnega učenja v vremenskih in podnebnih napovedih, pa tudi vprašanje učinkovitega komuniciranja glede ekstremnih dogodkov javnosti. Na prizorišču v Cankarjevem domu je bila tudi ekipa Vala 202. Govorili smo o tem, kako je videti poklic vremenoslovca, kako ekstremno je bilo letošnje poletje, do prihodnjih vplivov vremena na kmetijstvo in tudi tega, kje v naših gorah so izmerili največ padavin.Sogovorniki: Liz Bentley, predsednica Evropske meteorološke zveze Tanja Cegnar, Slovensko meteorološko društvo Matija Klančar, ARSO Veronika Hladnik Zakotnik, ARSO Gregor Vertačnik, ARSO Tjaša Pogačar, Biotehniška fakulteta Florjana Ulaga, ARSO Jaka Ortar, planinski vodnik, geograf, kartograf Petra Dolšak Lavrič, ARSO Jan Gačnik, Institut Jožef Stefan Gregor Gregorič, ARSO Zala Žnidaršič, Biotehniška fakulteta Andrew Eccleston, PRIMET Jay Trobec, ameriški meteorolog in napovedovalec vremena Vabljeni tudi k poslušanju aktualne Frekvence X o vlogi umetne inteligence v napovedovanju vremena, v kateri gostimo poznavalce tega področja na Agenciji za okolje Matjaža Ličerja, Matjaža Puha in Benedikta Strajnarja in direktorico Evropskega centra za srednjeročne napovedi vremena Florence Rabier. Poglavja: 00:02:00 Tanja Cegnar iz Slovenskega meteorološkega društva 00:13:10 Matija Klančar in Veronika Hladnik Zakotnik 00:24:00 Glavni meteorolog na televizijski mreži Keloland Jay Trobec 00:31:00 Gregor Vertačnik z Agencije za okolje in Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete 00:47:27 Zala Žnidaršič z Biotehniške fakultete in Gregor Gregorič z Agencije za okolje 00:59:54 Jan Gačnik, Petra Dolšak Lavrič in Jaka Ortar 00:44:20 Hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije za okolje

Pogovor s slovenskim filmskim ustvarjalcem Jakobom Kresetom, ki se je pridružil medijski odpravi, ki bo na neodvisni ladji spremljala mednarodno flotiljo Sumud, največjo koordinirano civilno floto v zgodovini. Krese zastopa kampanjo Global Art Mobilisation in gibanje Filmmakers for Palestine, s čimer predstavlja zavezanost številnih kulturnih delavcev boju za pravice in varnost palestinskega ljudstva.

V tokratni oddaji o poklicih prihodnosti spoznavamo mojstre in vajence, ki iz surovega kosa kovine ustvarijo popolne dele za avtomobile, letala in ladje. Gre za enega tistih poklicev, ki ga poznajo le redki, toda brez njega bi se svet dobesedno ustavil. Pri delu je potrebna neverjetna natančnost, saj lahko že ena sama ničla pomeni razliko med uspehom in škodo, vredno več sto tisoč evrov.Sogovorniki:Igor Justin, izkušeni CNC operater iz podjetja LTH CastingsMatjaž Vehar, LTH Castings, glavni mentor v podjetjuDomen Filipič, 20-letni CNC operater

Tokratni popolni Lunin mrk smo na Valu 202 opazovali v živo izpred Tivolskega gradu v Ljubljani. Pogovarjali smo se z astronomi in mladimi olimpijci iz astrofizike ter nizali zgodbe o vplivu Lune na človeka, živali, morje in mitologijo. Čeprav so Luno na nebu zastirali oblaki, je pa toliko bolj odmevala v etru. Pogovarjali smo se z astronomi in mladimi olimpijci iz astrofizike ter nizali zgodbe o vplivu Lune na človeka, živali, morje in mitologijo. Sodelovali so:  Andrej Guštin, Zavod Cosmolab Žan Arsov, prejemnik zlate medalje na letošnji Mednarodni olimpijadi iz astrofizike, ki je potekala v Indiji Niko Habinc, dijak in večkrat uspešen na mednarodnih olimpijadah iz astrofizike in naravoslovja Urban Razpotnik, nekdanji olimpijec na olimipijadah iz astronomije, študent Fakultete za matematiko in fiziko Primož Markovič, dijak in večkrat uspešen na mednarodnih olimpijadah iz astrofizike in naravoslovja, tudi letos, ko je osvojil zlato medaljo na mednarodni olimpijadi iz astrofizike, ki je poleti potekala v Indiji Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo in Prirodoslovni muzej Leja Dolenc Grošelj, nevrologinja, klinična nevrofiziologinja in evropska ekspertinja za motnje spanja Aljoša Masten, Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC) Matjaž Ličer, Agencija za okolje   Vir fotografije: Cosmolab Poglavja: 00:00:47 Uvodno oglašanje z Andrejem Guštinom in prišleki ob Tivolskem gradu 00:09:19 Luna in plimovanje z Matjažem Ličerjem 00:14:00 O zanimivostih o Luni z Žanom Arsovom 00:20:50 O vplivu Lune na počutje in spanje z mimoidočimi in Lejo Dolenc Grošelj 00:24:25 O opazovanju nočnega neba z Urbanom Razpotnikom 00:30:48 Prvo nagradno vprašanje 00:33:26 O meteoritu z Lune z Miho Jerškom 00:39:13 Pogovor z olimpionikoma Nikom Habincem in Primožem Markovičem 00:48:01 Drugo nagradno vprašanje 00:51:07 O misijah na Luno z Aljošo Mastnom 01:03:30 Tretje nagradno vprašanje 01:05:23 Miti in verovanja o Luni 01:11:26 O vplivu Lune na živali

Ste vedeli, da se je dirka na Luno začela že dolgo pred znamenitim Apollom 11? Preden je človek sploh stopil nanjo, so tja že hiteli roboti, ki so tlakovali pot poznejšim legendarnim misijam. V pogovoru z novinarjem portala MMC in poznavalcem vesoljskih misij Aljošo Mastnom vas odpeljemo po sledeh najbolj legendarnih misij na Luno – od Apolla 8, ki je prvič obkrožil Luno, do enajstice, ki je tam pustila človeške sledi, pa naprej do dramatičnega Apolla 13 in zadnje misije št. 17. In potem? Nastopilo je dolgo zatišje, ki pa mu danes sledi oživljena vesoljska tekma. Kitajci napovedujejo človeka na Luni do konca tega desetletja, tik za petami so jim Američani.

Predstavljamo manj znane poklice. Takšne, za katere se mladi morda ne odločajo pogosto. Pa vendar so za nekatere prav ti poklici sanjski. V seriji oddaj bomo spoznavali mlade, ki šele začenjajo stopati po poklicnih poteh, ter njihove mentorje, ki jih pri tem usmerjajo in ki so videli, kako se je poklic v zadnjih desetletjih spreminjal.Sogovornika:Matic Domadenik, 20-letni študent 1. letnika Višje strokovne šole za les in oblikovanje MariborAljaž Fijačko, zaposlen na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor

190 tisoč osnovnošolcev je danes vstopilo v novo šolsko leto. Med njimi je zadnja leta vse več otrok, ki so k nam prišli iz tujine in imajo izkušnjo šolanja tam. Kakšna je šola na Filipinih, Walesu in v Eritreji? Kako se jim zdi šola tu? Kako so jih sprejeli sošolci in kako se spopadajo s slovenščino? Prisluhnite Gabrielu, Nikodi, Rafaelu, Brunu in Danielu.

Ob začetku novega šolskega leta smo obiskali Osnovno šolo Škofljica, kjer so svoje vtise o šoli in tem, česa se veselijo v novem šolskem letu, delili petošolci Rebeka, Vita, Karolina, Mari, Lev in Jonas.