Ko kupujemo izdelke, le redko pomislimo, kam v resnici gre vsak evro, ki ga plačamo. Kolikšen del cene pripada proizvajalcu, kolikšen trgovcu in kolikšen del predstavljajo davki, prevoz ter oglaševanje? Koliko, na primer, dobi kmet, ki je pridelal krompir za svetovno znano blagovno znamko čipsa, ali kdo vse stoji za ceno kave?

Pot živila od nastanka do trenutka, ko ga kupi potrošnik, je precej zapletena, prehranski sistem pa se je v zadnjih petdesetih letih močno spremenil. V osnovi ga še vedno sestavljajo kmetje, ki pridelujejo kmetijske surovine, te pa morajo predelati živilska podjetja. Pri tem nastane velik del stroškov, ki jih na koncu plačamo kupci – poleg davka na dodano vrednost tudi bruto trgovsko maržo. Pomemben delež predstavljajo še stroški embalaže in oglaševanja.

<figure class="mceNonEditable c-figure-left">

V čipsu strošek krompirja znaša manj kot 3 do 4 odstotke, medtem ko oglaševanje blagovne znamke predstavlja kar 30 do 40 odstotkov cene.

</figure>

 

Mimogrede, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je lanski prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno znašal nekaj več kot 16 milijard evrov.

 

Sogovorniki:

• Prof. dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in raziskovalec s področja ekonomike živilskega sistema


• Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije


• Matic Dolar,Bankart