Vroči mikrofon

Janis Varufakis je ekonomist in nekdanji grški finančni minister. Pravi, da živimo v času nove oblike kapitalizma - tehnofevdalizmu, onkraj trga in onkraj dobička, v zatonu liberalne demokracije. Med gostovanjem v Ljubljani je za Val 202 govoril tudi o nemoči Evrope, ki da je postala kolonija. Prepojena je s krivdo, nima načrta za mir in potrebuje politično revolucijo. Donald Trump je produkt Baracka Obame in za zdaj globalni zmagovalec. Kako je z Julianom Assangeem, s katerim sta redno v stikih? “Res je, lažje je biti hipi in pobegniti v gozd,” razmišlja Varufakis, “a ohraniti moramo upanje in se boriti – tudi proti oblačnemu kapitalu, ki ga napajamo prek svojih pametnih telefonov”.

Prihodki od prodaje orožja največjih podjetij za proizvodnjo orožja so se v letu 2024 povečali za skoraj šest odstotkov. 679 milijard dolarjev je nov rekord po hladni vojni, ki ga je v letu 2024 doseglo sto največjih orožarskih podjetij. Najnovejše poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne študije SIPRI kaže, da vojne in geopolitične napetosti ustvarjajo izjemno povpraševanje po orožju. Direktor programa za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave SIPRI opozarja, da je nenaden porast naložb v orožarsko industrijjo skoraj takšen, kot je bil pred začetkom druge dvetovne vojne.

Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.V slovenskih estetskih klinikah Fabjan in Juventina opozarjajo na nujnost konservativnega pristopa, številne posege pri mladih odsvetujejo, saj pravijo, da so nepotrebni ali celo škodljivi. Ob tem izpostavljajo še tveganja medicinskega turizma: vse več mladih zaradi nižjih cen potuje v Turčijo ali Srbijo, kjer se pojavljajo zapleti, od okužb in poškodb živcev do posegov v hotelskih sobah. Sogovorniki: Samir Horvat in Žan Kajtna, Golden Boys Lucija Čevnik, doktorica sociologije in specializantka lacanovske psihonalaize dr. Uroš Ahčan, specialist splošne kirurgije ter specialist rekonstruktivne, plastične in estetske kirurgije dr. Matic Fabjan, specialist plastične kirurgije Zapiski: Vroči mikrofon - Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev Knjiga: Super market lepote, Uroš Ahčan Foto: Golden Boys

Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.

V tokratni oddaji smo se odpravili po sledi poslušalca, ki je v dežurno veterinarsko kliniko pripeljal mačka z dihalnimi težavami. V kliniki so mačka čez noč obdržali na opazovanju, opravili preiskave, ki po mnenju poslušalca niso bile nujne, in ugotovili, da je z mačkom vse v redu. Naslednji dan so izstavili račun za 450 evrov. Druga poslušalka je imela povsem drugačno izkušnjo, v dežurni veterinarski ambulanti so ji očitali, da dela nepotrebno paniko, mačko so obdržali na opazovanju, vendar je, kljub visokemu računu, poginila. O cenah veterinarskih storitev, ki so prepuščene prostemu trgu v času dežurstev, pa tudi nasploh.

V Sloveniji je zdravstvo izpostavljeno kot eno od prioritetnih področij pri uvajanju umetne inteligence za hitrejšo in natančnejšo diagnostiko, boljše upravljanje z viri, prilagojeno zdravljenje, zmanjševanje administrativnih bremen in podobno. Pri njenem uvajanju seveda obstajajo tudi številni izzivi, kot so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, transparentnost algoritmov, upoštevanje etičnih smernic in podobno. O rabi umetne inteligence v našem zdravstvenem sistemu; že uveljavljenih primerih dobre prakse, diagnostičnih in terapevtskih potencialih, zakonskih omejitvah ipd., smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Luštrekom, vodjo Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani.

Pravna stroka z zaskrbljenostjo spremlja napovedane ukrepe v okviru t. i. Šutarjevega zakona, kot so širitev policijskih pooblastil, morebitne dodatne možnosti vstopa v zasebne prostore brez sodne odredbe, izvajanje racij in snemanje na območjih, ki jih vlada opredeljuje za varnostno tvegana. Bi lahko pomenili korak k povečanju državnega nadzora vseh ljudi? Ali zmanjšujejo vlogo sodnega nadzora, ki je eden ključnih varovalnih mehanizmov proti zlorabi oblasti? Kako povrniti zaupanje v ustanove pravne in socialne države? Je primanjkljaj na področju integracijskih politik socialne države mogoče kompenzirati s kaznovalno politiko?

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste v zbirni center pripeljali določeno vrsto odpadkov, potem pa na licu mesta ugotovili, da teh odpadkov v centru ne sprejmejo ali pa bi za njihovo oddajo morali plačati kar zajetno vsoto? Upamo seveda, da vas ta težava ni preusmerila na kakšno divje odlagališče, se pa bojimo, da tudi zaradi manka pravih informacij kakšna prikolica, polna takšnih in drugačnih odpadkov, zavije tja, kamor ne bi smela.Poslušalka, ki nam je opisala svojo težavo, je ravnala odgovorno:Pred časom se je odločila za nov vir ogrevanja in odstranila 5000-litrsko plastično cisterno za olje, jo očistila in želela oddati na zbirni center na Ljubljansko barje. Pred tem je poklicala javno podjetje Voka Snaga in izvedela, da te cisterne ne bodo sprejeli, preusmerili so jo na zasebno podjetje. Tja je cisterno na koncu tudi odpeljala, čeprav so ji zatrjevali, da bi to morali brezplačno sprejeti na Barju. Sogovorniki:Jože Gregorič, VOKA SagaBrigita Šarc, DinosJaka Kranjc, Ekologi brez meja

V Novem mestu in okolici je v zadnjih dneh v zraku mogoče čutiti napetost. Mirjana Martinovič pravi, da se je nad mestom razgrnilo trpljenje. Predvsem zaznamovano z ubojem Aleša Šutarja. Prebivalci jugovzhodne Slovenije že dlje časa opozarjajo na nevzdržne varnostne razmere in težave pri sobivanju z romsko skupnostjo. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 15 let intenzivno poskuša na različne načine premostiti te težave. Kako razumejo trenutne razmere tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo z otroki iz romskih naselij in jih spodbujajo, da ne bi opustili šolanja ter zašli po poti kriminala.

Rjavi medved ni plišasta igrača. V izogib konfliktov mora biti upravljanje z medvedom nujno v rokah stroke in premišljeno. Toda z odstrelom se zapleta zaradi tožbe. V javnosti je peticija vladi za vrnitev strokovnega upravljanja z medvedom, na Biotehniški fakulteti UL pa so prejšnji teden organizirali tudi novinarsko konferenco o tem, ali bomo rjave medvede začeli množično sterilizirati, jih zapirali za ograje in prepovedovali nadzor populacije? Prisotni strokovnjaki so opozorili, da se sistem upravljanja z rjavim medvedom, ki je bil dolga leta evropski zgled, vse bolj odmika od znanstvenih temeljev in da se v prakso uvajajo ideološko motivirani in neučinkoviti pristopi, ki ogrožajo tako ljudi kot medvede. Kaj se dogaja z odločbo o odstrelu in kaj s strategijo upravljanja rjavega medveda, smo preverili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer zatrjujejo, da se število konfliktov ne povečuje in da se v Sloveniji strokovno upravlja z medvedom. Sogovorniki: dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta UL dr. Gorazd Vengušt, Veterinarska fakulteta UL Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor

Prodaja od vrat do vrat, akviziterska prodaja, lahko skriva ogromno pasti, prevar, v zadnjem času je največ takšnih primerov na temo zdravja. Akviziterji znajo prepričati stranke, naj kupijo na primer prehranske dodatke v vrednosti 800 evrov, ali pa magnetno blazino, ki lajša bolečine, izboljšuje spanec, deluje protivnetno in preprečuje kalcinacijo v možganih za  "samo" 1.500 evrov. Pri tem znajo akviziterji opraviti celo domnevno diagnostiko. Njihova najpogostejša tarča so starejši. Sogovornika: Petra Lovišček, vodja pravne pisarne na Zvezi potrošnikov Slovenije Dejan Ciringer, direktor Inšpekcije za splošen nadzor varstva potrošnikov pri Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije  

V prvi polovici leta 2025 je bilo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT obravnavanih kar 2.593 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 24-odstotni porast glede na preteklo leto. Med njimi je bilo 351 napadov zahtevnejše narave. Vedno pogostejše so investicijske prevare s kriptovalutami, ki že predstavljajo tretjino vseh prijavljenih goljufij.Po podatkih policije je bilo v letu 2024 v Sloveniji zabeleženih za 30,4 milijona evrov škode zaradi spletnih prevar, število prijav pa vsako leto raste. Samo letos je policija prejela že okoli 230 prijav prevar prodajalcev na spletnih portalih, kjer je prišlo do zlorabe plačilnih kartic. Skupna škoda presega 230.000 evrov, kar je štirikrat več kot leto prej. V mesecu kibernetske varnosti raziskujemo, kako spretno prevaranti izkoriščajo našo pozornost, čustva in zaupanje ter kako pri tem vse pogosteje uporabljajo tudi umetno inteligenco. Sogovornika: Jasmina Mešić, SI-CERT Dalibor Vukovič, Center kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije  

"Pred sabo imamo javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki si, kot vemo, želi imeti otroke, ki bi bili gibčni, zdravi, čim bolj družabni, potem pa postavimo ograjo okrog igrišča in zaklenemo vrata. Doma jih podimo stran od ekranov, zunaj jim zaklepamo igrišča. … Razumem, da se postavi ograja, da se zagotovi varnost, malo boljši nadzor. Ampak da se zaklene vrata, da nihče več ne more na igrišče? In potem bomo spet debelo gledali in analizirali rezultate športnih kartonov, kako so naši otroci pretežki, premalo gibljivi, počasni. Spet bomo klicali psihologe in zdravstvene delavce ter se spraševali, kako je do tega prišlo?" Tako je svoje pismo poleti, sredi šolskih počitnic, začela poslušalka, doma v ljubljanskem Savskem naselju, tik ob res lično obnovljeni osnovni šoli. Ob šoli stoji tudi veliko, novo šolsko igrišče z igrali za najmlajše ter košarkarskim in nogometnim igriščem. Ki pa je poleti samevalo. Vsak drugi torek opoldne bomo skušali osvetliti težave, ki tarejo naše poslušalke in poslušalce in jih že dlje časa neuspešno rešujejo. Ali pa opozarjajo na kakšno perečo zadevo, ki tako ali drugače vpliva na vsakdanje življenje. Aleš Smrekar in Gorazd Rečnik sta šla po sledeh pisma poslušalke, ki je poleti nejeverno opazovala zaprto šolsko igrišče ob eni od ljubljanskih osnovnih šol.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo. Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo. Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino. Sogovorniki: Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem  

Umetna inteligenca podjetjem lajša delovne procese, lahko poveča produktivnost in tudi inovacije, toda hkrati odpira vedno nova vprašanja, od etičnih in ekoloških do vprašanj o prihodnosti človeškega dela. Umetna inteligenca je denimo že zelo uporabna pri prečesavanju podatkov pri genskih terapijah. Nas bodo kmalu operirali avtonomni roboti? Bomo znali pametno uporabljati umetno inteligenco za napredek ali se bomo intelektualno polenili in ob tem porabili zelo veliko energije in vode za hlajenje procesorjev, tudi pri banalnih vprašanjih? Gorazd Rečnik se je pogovarjal z udeleženci okrogle mize o prihodndosti dela na dnevu ajdovske industrije in podjetništva INCASTRA.

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

Pandemija debelosti med otroki je neposredno povezana z oglaševanjem nezdrave hrane otrokom. Kako dobiti vojno, ki jo proti zdravju otrok bijejo podjetja, ki denimo za zajtrk prodajajo prave sladice? Otrokom oglašujejo tudi s pomočjo podatkov, ki jih ti puščajo v digitalnem prostoru. Ciljajo na čustveno raven in napadejo, ko so otroci najbolj ranljivi. Sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali ob mednarodni konferenci ZPS "Zaščitimo otroke: Skupaj za prepoved promocije nezdrave hrane": - Agustin Reyna, direktor Evropske potrošniške organizacije BEUC, - dr. Emma Boyland, Univerza v Liverpoolu, - Jeff Chester, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - dr. Kathryn Montgomery, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - Breda Kutin, ZPS, - dr. Evgen Benedik, Pediatrična klinika v Ljubljani in Biotehniška fakulteta

Kje je meja med starševskim nadzorom in otrokovo odgovornostjo? Šole sicer omogočajo elektronsko spremljanje šolskega dela, strokovnjaki pa opozarjajo, da preveč nadzora ruši zaupanje in zavira razvoj samostojnosti. Ivana Gradišnik in prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek opozarjata, da otrok ne sme postati projekt staršev. Prof. dr. Sebastjan Kristovič pa dodaja, da smo jih s pametnimi napravami celo »oropali otroštva«. Po besedah prof. dr. Gregorja Starca se je razdalja otrokovega gibanja od doma v primerjavi z generacijo starih staršev zmanjšala za petino.

Končana je javna razprava o spremembah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je vzbudila precej pozornosti. Najprej zato, ker jo je pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prva nameravalo opraviti kar sredi avgustovskih počitnic, še bolj pa zato, ker prinaša kar nekaj sprememb, ki bodo močno posegle v šolsko rutino. Če bodo predlogi sprejeti, za nekatere oblike učne pomoči odločba o usmeritvi ne bo več potrebna, na novo bo opredeljena pomoč spremljevalca, med skupine otrok s posebnimi potrebami bodo uvrščeni tudi otroci z gluho slepoto. A prinašajo tudi spremembe, za katere strokovnjaki in praktiki v šolskem prostoru menijo, da bodo vnesle veliko zmede, nedorečenosti in da bo z njimi pomoč tem otrokom, sploh v višjih razredih osnovne šole, manj ustrezna kot doslej. Gostje: Sanja Bekrić, specialna in rehabilitacijska pedagoginja v specialno pedagoški mobilni službi, predstavnica SVIZA Irena Dirjec, specialna pedagoginja iz osnovne šole Kozara Tea Dorić, predstavnica Zveze Anita Ogulin in ZPM Mojca Lipec Stopar Predstojnica oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani Aleksandra Valančič, ravnateljica osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi

Novela Zakona o osnovni šoli omejuje uporabo osebnih elektronskih naprav, predvsem pametnih telefonov. Uporaba je dovoljena le, če jo odobri učitelj za pouk ali če gre za zdravstvene razloge. Med odmori telefoni niso dovoljeni, šole pa morajo do 1. novembra določiti prostor za njihovo shranjevanje. Minister Vinko Logaj je kot možnost omenil tudi šolske torbe, kar je sprva ravnatelje precej razburilo. Profesor Sebastjan Kristovič zakon podpira, a opozarja, da bi moral biti strožji. Ravnateljica Mojca Mihelič meni, da se del odgovornosti prenaša na starše, ki bi morali premisliti, kdaj otroku kupiti telefon. Šole bodo pravila zaostrile, strokovnjaki pa poudarjajo, da je odločilno tudi, kako z napravami ravnamo doma