Nestrpna, ksenofobna in diskriminatorna retorika kot orodje za nadlegovanje in poniževanje prispeva predvsem k pojavom, kot so rasizem, seksizem in homofobija, zaskrbljujoče pa je, da postaja vse bolj udomačena v javnem komuniciranju. V epizodi, ki jo namenjamo sovražnemu govoru, je gostja raziskovalka z Mirovnega inštituta dr. Veronika Bajt, ki raziskuje sovražni govor ter sociološke teme, kot so dezinformacije, nacionalizem, ksenofobija in podobno.

Raziskave potrjujejo porast sovražnega govora iz nečesa, kar smo nekoč imenovali "šank retorika", še posebej z begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Če je svoboda govora absolutno nujna, to še ne pomeni, da je tudi nujno absolutna, pravi Veronika Bajt. Kar pomeni, da se pravica do svobode govora, na katero se pogosto sklicujejo politiki ko javno pozivajo na reševanje problemov s puškomitraljezi, konča tam, kjer se začne pravica nekoga drugega, da ni žrtev sovražnega govora.

Ob tem nam ne sme biti vseeno, še manj pa lahko ob tem zamahnemo z roko, češ, kaj pa lahko naredimo.  Za začetek, pravi Veronika Bajt, se poglejmo v ogledalo in se vprašajmo, ali res želimo biti del problema. Nezaupanje v institucije, upad volilne udeležbe, razočaranje nad obstoječimi reprezentativnimi sistemi so posledice, zaradi katerih smo na slabšem vsi.

Vabljeni k poslušanju!

Zanimive povezave:

• Preprečevanje sovražnega govora na spletu - Mirovni inštitut
• Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov - Projekt Mirovnega inštituta ter Ministrstva za digitalno preobrazbo
• Priporočila za preprečevanje sovražnega govora - Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora
• Kako se spopasti s sovražnim govorom - Povzetek članka OZN
• Definicija sovražnega govora - Varuh človekovih pravic RS

Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay