25. november, mednarodni dan boja proti nasilju med ženskami, oznanja začetek akcije 16 dni boja proti nasilju nad ženskami, globalnega gibanja, ki se sklene 10. decembra, ko obeležujemo Svetovni dan človekovih pravic. V 16. dneh omenjene akcije opozarjamo na to, da je nasilje nad ženskami ena najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic — po podatkih Eurostata je v EU kar vsaka tretja odrasla ženska doživela fizično ali spolno nasilje.

V tem kontekstu deluje tudi gibanje My Voice, My Choice, Evropska državljanska pobuda, ki združuje več kot 300 organizacij po vsej Evropi v boju za varen in dostopen splav, ki je zbrala več kot 1,1 milijona veljavnih podpisov, s tem pa dosegla pragove v vsaj 19 državah članicah EU.

Pobuda My Voice, My Choice poudarja, da se vprašanja nasilja nad ženskami ne končajo le pri fizičnem nasilju, ampak segajo tudi v področje reproduktivnih pravic, avtonomije telesa in dostopa do zdravstvene oskrbe — vse to so temelji enakosti, svobode in spoštovanja človekovih pravic.

Gre za aktualno temo, saj pravkar tečejo postopki obravnave pobude v Evropskem parlamentu.

Odbora Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) je 5. 11. z 2/3 večino  pobudo podprl in pozival Evropsko komisijo, naj razmisli o finančnem mehanizmu, kot to pobuda predlaga.

Avstrijska evropska poslanka Elisabeth Grossman iz vrst SPÖ o dosedanjem razvoju dogodkov in pomenu sprejetja resolucije na odboru:

Er kürzlich im Gleichstellungsausschuss des EU-Parlaments haben wir einen großen Erfolg erzielt, um Frauen europaweit den sicheren Zugang zu Schwangerschaftsabbrüchen zu ermöglichen. Denn immer noch haben rund 20 Millionen Frauen in Europa keinen Zugang zu gesundheitlich unbedenklichen Schwangerschaftsabbrüchen, sondern müssen sich gefährlichen Alternativen zuwenden, woran auch sehr viele Frauen Jahr für Jahr sterben oder schwere gesundheitliche Schäden davontragen. Und hier hat sich eine Bürgerinitiative formiert My Voice My Choice. Und die hat auch eine Petition eingebracht ins Europäische Parlament. Und genau über die haben wir im Gleichstellungsausschuss abgestimmt und auch eine Mehrheit erzielt, dass es künftig eben möglich sein muss, allen Frauen in der Europäischen Union einen Zugang zu einem sicheren Schwangerschaftsabbruch zu ermöglichen. Es hat hitzige Debatten gegeben davor. Es war sehr emotional. Es musste die Vorsitzende auch einige Zuhörerinnen aus dem Saal verweisen, weil hier wirklich teilweise unmögliche Zwischenrufe getätigt wurden. Also man sieht, dieses Thema ist äußerst umstritten und umso wichtiger ist es, dass hier wirklich auch eine starke Frauensolidarität gelebt wird.

Podrobneje o pobudi My Voice My choice pa govorim z Niko Povž, direktorico komunikacij na inštitutu 8. marec, ki vodi pobudo My Voice My Choice.

Ideja za iniciativo My Voice My Choice se je zgodila, ko sta Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorka kampanje My Voice My Choice in Sara, njena prijateljica, bili v Ameriki, ko je padel Roe v. Wade, in prišli do spoznanja, da pravice v bistvu lahko izgubimo čez noč in da je treba nekaj narediti, da Evropa ne bo šla po isti poti kot Amerika. Sara je bila del ekipe, ki se je borila, da je bila v Franciji pravica do splava vpisana v ustavo. Nika pa je z ekipo naredila evropsko državljansko pobudo, ki je naslovila problem tega, da je 20 milijonov žensk v Evropi brez dostopa do varnega splava. In tako se je rodil My Voice My Choice, s katerim smo potem zbrali milijon podpisov za evropsko državljansko pobudo, saj je glavni cilj kampanje My Voice My Choice to, da še enkrat – 20 milijonov žensk v Evropi je brez dostopa do varnega splava. Razlogi pa niso samo praktični. Tukaj je tudi manko izvajalcev. Manjka dostop do varnega splava, ima pa tudi negativne posledice na mentalno in fizično zdravje žensk in ustvarja nepotrebne stiske.

Tako da smo šli v kampanjo. Ljudje so se na različne načine že ukvarjali s to temo; kar smo mi naredili, je, da smo jo pripeljali tudi na širši evropski nivo. Situacije po državah so zelo različne. Ponekod se že iz zakonodaje vidi, da so problemi z dostopnostjo, drugje se je treba spoznati tudi s prakso. Hrvaška in Italija, tukaj je problem predvsem zaradi nedostopnosti zaradi ugovora vesti, pa je splav sicer v zakonu dovoljen. Hkrati pa ima pomanjkanje dostopa do varnega splava negativne posledice na mentalno in fizično zdravje žensk. Hkrati pa je v enih državah splav tudi plačljiv in si ga ne morejo vse ženske privoščiti tam, kjer je splav prepovedan in morajo ženske potovati v tujino, da ga lahko opravijo. Spet se pojavlja tukaj problem tega, da tisti, ki si bo lahko to privoščil, bo pač šel v tujino in bo opravil splav, medtem ko tisti, ki si ne more, bo ostal v stiski in brez kakršne koli izbire za svojo prihodnost, za svoje telo. Se pravi reproduktivne pravice so temeljne pravice odločanja o lastnem telesu in o tem, kako bomo živeli svoja življenja. Posegi v telesno in osebno avtonomijo pa so nedopustni v demokratični družbi.

Nika Povž izpostavi očitne razlike pri varnem dostopu do splava med Evropskimi državami, ki so bile tudi povod za organizacijo kampanje in evropske državljanske pobudo My voice My choice.

Situacije v Evropi so zelo različne. Recimo na Poljskem ženske umirajo v bolnišnicah, ker je splav prepovedan. Na Malti lahko gredo v zapor, če želijo imeti splav. V Italiji več kot 80 odstotkov ginekologov zavrača opravljanje splava zaradi ugovora vesti. Dostop je zelo slab tudi na Hrvaškem. Na Madžarskem, na primer, morajo ženske poslušati – temu rečejo utrip fetusa, preden se lahko odločijo, da opravijo splav. In to so vse sistemske ovire, ki zmanjšujejo dostopnost do varnega splava.

Pobuda My Voice My choice je z več kot enim miljonom podpisov bila Evropski komisiji predložena 1. septembra.

Ja, mi smo v resnici zelo ponosni na skupnost, ki je nastala po celi Evropi. Tukaj so se pridružili res zelo različni profili, najrazličnejše religije, starosti, poklici in mislim, da je to zelo jasno sporočilo o tem, kako pomembna je zaščita svobode odločanja in zdravja žensk. Mislim, da smo to s tem, koliko ljudi smo uspeli nagovoriti, tudi zelo lepo pokazali. Dostikrat skušajo predstavljati, kot da je splav neka tema, ki razdvaja, kar pa absolutno ni res. In mislim, da preko te kampanje to tudi lepo pokažemo.

Aktivizem za varen in dostopen splav za vse evropejke se srečuje tudi z nasprotniki. A Nika Povž, direktorica komunikacij na Inštitutu 8. marec, ki vodi tudi pobudo My voice My choice je jasna – glasna manjšina ne sme zasenčiti dejstva dostop do varnega splava podpira večina evropejcev.

Ja, v resnici je to žalostno, pa popolnoma napačna predstava, tudi, ker ta tema ne polarizira in velika večina Evropejcev pravico do svobodne izbire in dostop do varnega splava podpira. Glasnost manjšine, ki nasprotuje temeljnim pravicam žensk in njihovim zdravstvenim izbiram, pa nikakor ne sme zasenčiti dejstva, da je glede teh vprašanj velika večina Evropejcev zelo jasna in temo zelo podpira.

Pobuda My voice My choice predlaga solidarnostni mehanizem, v katerem države članice prostovoljno sodelujejo. Poseganje v nacionalne zdravstvene zakonodaje namreč ni v pristojnosti Evropske unije.

Evropska unija ima kompetence podpirati članice pri izvajanju njihovih zdravstvenih politik. V konkretnem primeru dostopnosti do varnega splava lahko Evropska unija podpira članice, ki bi se za to odločile. Zakaj evropska raven? Zaradi tega, ker gre za evropski problem nedostopnosti, ki ga samo z dejavnostjo posameznih članic ne moremo rešiti. Evropska unija ne more spreminjati nacionalnih zakonodaj. My Voice My Choice  predlaga vzpostavitev finančnega mehanizma, ki bi članicam pomagal pri zagotavljanju varnega in dostopnega splava. Zagotavljal bi torej sredstva državam članicam, ki bi opravljale storitev za paciente brez dostopa do splava. To je finančni mehanizem, ki bi omogočil državam članicam, da se prostovoljno pridružijo in na ta način omogočijo, da ženske opravljajo storitve v njihovi državi, če v državi, kjer živijo, niso dostopne. Namreč na področju zdravja dostop do zdravstvenih storitev v sklopu Evropske unije ne more biti top-down, Lahko pa Evropska unija naredi veliko na številnih področjih in je njena prihodnost odvisna tudi od tega, kako bo slišala svoje državljane in kako bo delovala s ciljem boljšega življenja za vse.

Da lahko poročamo o dosedanjih uspehih kampanje My Voice My Choice, so zaslužne številne posameznice in posamezniki širom Evrope. O poteku kampanje Nika Povž.

Cela Evropska unija je bila v kampanji, iz čisto vsake države smo tudi dobili podpise, kar mislim, da kaže na močno solidarnost vseh ljudi, ki so sodelovali v tej kampanji in se borili za to, da smo tudi podpise zbrali in pomagajo še naprej. Tukaj smo ustvarili res lepo, veliko močno skupnost, ki povezuje celo Evropo. Kampanja je potekala prek Evropske civilne iniciative. To je mehanizem za direktno demokracijo v Evropski uniji, za katerega je pogoj, da iniciativa zbere milijon podpisov in pa doseže 7 nacionalnih pragov. Ta spletna stran, s pomočjo katere se zbira podpise, je zelo zastarela in tudi nismo mogli na noben način vplivati nanjo, tako da smo imeli s tem kar veliko zatikov. Hkrati pa se nam je uspelo povezati z več kot 300 organizacijami. Organizirali smo več kot 2.500 prostovoljcev na WhatsAppu, ki so potem tudi na ulicah, pa v mestih in na trgih zbirali podpise v čisto vsaki državi Evropske unije in na to smo izjemno ponosni. Tako da mislim, da nam je tukaj uspelo zbrati na kup res lepo veliko skupnost, ki se bori za svoje vrednote.

Pobuda je bila 1. septembra 2