Politik, sodnik, odvetnik, alpinist in zagotovo ena najbolj prepoznavnih štajerskih osebnosti zadnjih dveh desetletij.

Bojan Šrot se je po četrt stoletja uspešnega vodenja Mestne občine Celje decembra pred dvema letoma poslovil od županskega položaja, potem ko je v drugem krogu volitev izgubil župansko bitko.  V podkastu Štajcast je Nejc Mihelak gostil nekdanjega celjskega župana, to pa je bil tudi njegov prvi tovrstni javni nastop po volilni nedelji pred dvema letoma.

<iframe title="ŠTAJCAST - Bojan Šrot #3" width="1200" height="675" src="https://www.youtube.com/embed/Ykww_VST_rw?feature=oembed" frameborder="0" allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share" referrerpolicy="strict-origin-when-cross-origin" allowfullscreen></iframe>

Po dveh letih se ponovno srečava, od kar niste več župan. Verjamem, da je popolnoma na mestu vprašanje, kako ste?

Običajno na to vprašanje odgovorim katastrofalno dobro. Pa naj si vsakdo razlaga, kakor hoče. V bistvu sem pa res dobro, dobro se počutim, sem zdrav. Navadil sem se življenja brez stresa, za to potrebuješ nekaj časa in prilagoditev. Moram reči, da res uživam vsak dan.

Na vrhu Celja ste preživeli celih šest mandatov. Kako danes gledate na županovanje, kateri mandat je bil tako in drugače poseben, v dobrem ali slabem smislu, ali pa kateri je bil najtežji?

Bilo je to res zelo prijetno obdobje. Funkcijo sem ves čas opravljal z užitkom in odgovorno. Velikokrat povem, da sem bil v teh zadevah bolj skrben kot v lastnih, kar je tudi logično. Užival  sem v kreativnosti te funkcije … Jaz sem bolj tisti politik, ki rad vidi realno življenje. Če smo se lotili nekega projekta, in ko smo ga naredili, sem jaz neizmerno užival. Ogromno časa sem posvetil upravljanju te funkcije. To je praktično, mladi bi rekli, ‘full time job’. Sploh prvi in drugi mandat sem se vozil po okolici mesta, ker če želiš reševati probleme, jih moraš najprej videti in se pogovarjati z ljudmi, kaj jih teži, česa si želijo, …

Moram reči, da je županovanje en velik kos mojega življenja, na katerega sem ponosen, in mi ni bilo nikoli žal. Lahko pa rečem, da je zagotovo najtežji bil prvi mandat.

Med vaše večje projekte zagotovo sodijo protipoplavni ukrepi. Še kako je živ spomin na lanske poplave, kjer jo je Celje sicer dobro odneslo. Kako ste vi lani spremljali poplave? Ste sploh bili v Celju?

Tisti dan – mislim, da je bil petek – sem se z nogometaši ravno vračal s Portugalske. Zjutraj smo pristali na zagrebškem letališču in smo že imeli prve informacije o poplavah, predvsem v zgornji Savinjski dolini. Popoldne sem šel h kolegu, ki stanuje na Trubarjevi, in ko sem prišel v mesto, sem videl, da problemov v Celju ne bo.

Vse skupaj je sicer delovalo malce zmedeno. Po radiu so dajali napačne informacije; mešali so levi in desni breg Savinje, potem so evakuirali ljudi iz stanovanjskih blokov na Trubarjevi in Kajuhovi ulici, mislim pa, da bi na te povišane nasipe bilo potrebno naložiti še kakšno vrečo peska, da bi bilo nekaj rezerve, ampak kolikor sem kasneje izvedel, niti vreč niti peska niso imeli na rezervi. Ampak k sreči se je za večino vse dobro izteklo.

Če se dotakneva volilne nedelje, ko ste po dveh letih izgubili županski stolček. Zakaj menite, da vam v sedmo ni šlo?

Dobro, saj še nisem v penziji, mogoče bo pa še šlo. Mogoče sem že sam bil nekoliko naveličan vsega in moram odkrito priznavati, da sem vložil veliko manj energije kot sedanji župan, takratni protikandidat, Matija Kovač.

Me pa je najbolj razočaralo to, da 60 odstotkov ljudi sploh ni šlo na volitve, kar pomeni, da jim je tako ali tako vseeno, kdo je v Celju župan. Danes me vsi, ki me srečujejo, sprašujejo, ali se bom vrnil. To niti ni samo od mene odvisno.

Žal mi je samo za kakšen projekt, ki je bil dober, pa je ostal nerealiziran, kar pa ne pomeni, da bo tako ostalo v prihodnje. Kot rečeno, jaz sem v dobri kondiciji, dobro se počutim, imam veliko znanja in izkušenj … Mogoče pa bom tako kot Trump in se vrnem.

Pa se boste? Boste na naslednjih lokalnih volitvah kandidirali?

Odkrito povedano, nisem še sprejel odločitve. Sem predsednik Celjske županove liste, v mestnem svetu poskušamo biti konstruktivni, dajemo veliko predlogov, ki običajno niso uslišani. Poskušamo voditi neko pozitivno politiko. Moram pa reči, da me včasih zaboli srce, ko vidim, da se z občinskim premoženjem slabo gospodari.

Celjska ekipa na občini je mlada, tudi župan je mlad, ampak brez nekih idej. Minili sta dve leti mandata in praktično še nobenega svojega projekta niso začeli ….

Vsi so govorili, da čakajo, kakšni okostnjaki bodo padali iz omar, ko bo Šrot odšel z občine. Ko so odprli omaro, pa je iz nje padlo še 3,5 milijona evrov denarja.  Sem zelo razočaran, če že prvo leto stroški reprezentance narastejo za 180 odstotkov, veliko pove tudi to, da je prva stvar, ki so se je lotili, urejanje županove in direktorjeve pisarne. Jaz mislim, da si to urediš nazadnje. Kot sem rekel, poskušamo biti konstruktivni, ampak če nisi slišan, je težko.

V kakšnih odnosih pa sta z aktualnim županom Matijo Kovačem?

Se vedno lepo pozdraviva. To je pravzaprav edini odnos, ki ga imamo. Pri primopredaji sem mu povedal, da sem vedno na voljo, če potrebuje kakšen nasvet, ampak do zdaj še ni bilo takšne situacije. Imam občutek, da se me tudi malce načrtno izogibajo.

Jaz sem odstopil kot mestni svetnik. Nisem hotel soliti pameti v mestnem svetu, kjer svetniki niti gradiva ne preberejo. Mislim, da je takšnih več kot polovica. To se vidi po razpravah, saj jih praktično ni.

V Sloveniji imamo že nekaj let vzorec po novih obrazih. Je to prava pot?

Če bi gledal vse te nove obraze in njihove dosežke, potem to očitno ni prava pot. Čeprav zdaj se bolj pojavljajo reciklirani kot novi obrazi. Ne gre pa pozabiti, da je bil dr. Robert Golob državni sekretar za energetiko, tako da menim, da gre bolj za reciklirane obraze.

Jaz pravim, da je politika stvar, za katero je treba imeti izkušnje, znanje, tudi življenjske izkušnje, in da je država zelo kompleksen sistem, ki ga je treba znati voditi. V Sloveniji pa smo očitno mnenja, da so vsi sposobni za vse in da bo že nekako. Samo, da so novi, ker stari so pokvarjeni, pa se vedno potem izkaže, da smo se ustrelili v koleno.

Donald Trump in volitve v Ameriki so zagotovo največja tema zadnjih tednov. Ste pričakovali, da se bo Trumpu uspelo ponovno vrniti?

Sem pričakoval, da mu lahko uspe. Ko gleda človek vso to njegovo energijo, se mi zdi, da je to tisto, kar v politiki tudi potegne za seboj. Trump je tudi karizmatičen. Če kandidiraš, ti lahko tudi uspe.

Slovenci smo včasih malce čuden narod. Večkrat pravim, da če bi bila Melanija Hrvatica, bi Hrvati razglasili državni praznik. Mi pa kvečjemu povemo, kakšno slabo besedo o njej. Se mi zdi, da nismo nič ponosni na to, da je prva dama, pa vendarle po rodu Slovenka.

Tudi na tisti sliki, na kateri so bili Trump, Melanija, Baron in gospod Knavs, so bili trije Slovenci in en Američan. Zelo lepo, da je prva dama tudi sina naučila slovensko.

Pred nami so prazniki in za mnoge tudi najlepši letni čas. Kje in kako jih boste preživeli vi?

Osebno mi je sicer pomlad najlepša. Uživam, ko gledam, kako se narava prebuja in drevje zeleni. Imam pa rad tudi zimo. December ponavadi preživim doma, sploh božične praznike, ko smo v krogu družine. Takrat običajno pride domov tudi sin, ki sicer živi v Ženevi. Decembra se ponavadi odpravim tudi smučat. Sicer pa večkrat obiščem tudi mesto, kjer se veliko dogaja. Takrat srečaš tudi ljudi, ki sicer mesta drugače ne obiskujejo. Dejavni bomo v Celjski županovi listi, kjer načrtujemo kar nekaj aktivnosti, tudi dobrodelnih. Prijeten čas bo, ob izteku starega in pričakovanju novega, ko bo še boljše, lepše in oh … (smeh)

To je samo del pogovora iz zadnje epizode Štajcasta.

The post Bojan Šrot first appeared on Štajcast.