»Ostajajo doma, za zaprtimi stenami, v svoji sobi, z zatemnjenimi okni.« S temi besedami Tatjana Stanec, socialna delavka in svetovalka v mariborskem Centru Šteker, opiše svet, v katerega se zatekajo mladi, ujeti v prekomerno rabo zaslonov. To niso sobe za počitek, ampak zatočišča pred resničnostjo, ki pa lahko postanejo njihov zapor.

Vzroki za umik so pogosto zapleteni in kompleksni. »Gre za motnje čustvovanja, težavno družinsko okolje, nekateri so morda bolj introvertirani,« pojasnjuje. Digitalni svet jim ponuja navidezno varnost, a ta ima svojo ceno. Ko pa začnejo izgubljati nadzor nad seboj, se pokažejo učinki prekomerne rabe. »Opuščajo čisto normalne vsakodnevne funkcije. Ne umivajo se, jedo v svoji sobi, opuščajo šolske obveznosti in postanejo razdražljivi, anksiozni ter impulzivni,« opisuje Tatjana.

A pot iz tega labirinta ne vodi skozi stroge prepovedi. »Izklop interneta, to ni rešitev,« je odločna.

Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.