Zdi se, da so še zadnje maske padle. Svoboda se je na političnem odru znašla kot povsem gola in dečku, ki je že davno zavpil, da je cesar nag, je pritegnila še množica. Sončni kralj sicer še vedno živi v namišljenem svetu in glasno sanja. Še vedno ima toliko moči, da si mu nihče od dvorjanov ne upa reči ničesar. Verjamejo pa mu ne. Razen peščice političnih zelencev, ki jim je politična slava udarila v glavo in bodo šele na volilno nedeljo zvečer ugotovili, da se je milni mehurček, v katerem so živeli, že davno razpočil.  

Najbližji dvorjani preračunljivo molčijo, se nasmihajo in kalkulirajo, kako naprej. Računajo na nov obraz in preživetje v isti kraljevini pod novo dinastijo. Tako kot Marjan Šarec in Alenka Bratušek, ki sta bila nekoč celo prva v državi, nato pa sta svoji stranki povsem uničila in izpadla iz parlamenta. Po katastrofalnem porazu sta se nemudoma zatekla pod krila novega voditelja dinastije in postala pomembna ministra. Le usta sta morala zapreti in začeti kimati in se nasmihati novemu vladarju. 

Niso pa vsi politiki take baže. Mnogi niso kimavčki. Vidijo, da zlata kočija drvi naravnost v prepad in se umikajo. Robert Golob ima že od samega začetka težave, da ne more dobiti niti ministrov, saj si tega pomembnega položaja ne želi nihče več. Zato je tako težko sestavil listo za Evropski parlament, čeprav lahko precej realno upa na kar dve ugledni in dobro plačani poslanski mesti s petletnim mandatom. Golobu je rekla »ne« celo nekdanja prva dvorjanka Urška Klakočar Zupančič. 

Nekdanji državni sekretar Tilen Božič ni bil tiho in se je zato moral posloviti. Čeprav je delal pod različnimi levimi vladami in čeprav je »pravoveren«. Zdaj je novinarkama Dela povedal, da si Golob premisli v enem dnevu in to glasno pove v kamero, njegovi podrejeni pa morajo to izvajati. Pove celo, da je Golob narcis. In da je vsaka leva vlada slabša od prejšnje. In da v dveh letih ne bo nobenega napredka. 

Če to pove politik opozicije, mu levičarji ne bodo verjeli. Če pa to pove levičar, nekdanji premierjev sodelavec in namestnik ministra, ne more nihče več zamahniti z roko. 

 Če pa to pove levičar, nekdanji premierjev sodelavec in namestnik ministra, ne more nihče več zamahniti z roko. 

Enako težko je oporekati številkam. Če računovodski servis na podlagi zakonodaje izračuna, da je povprečna mesečna neto plača za 57 evrov nižja, kot bi bila, če Golobova vlada ne bi spremenila zakonodaje, ki jo je uveljavila Janševa, je to razumljivo tudi sleherniku. Toliko manj imamo v takvinu. Tako rečemo na Primorskem denarnici, premier pa ima s knjižno slovenščino težave, zato nas bo tako mogoče bolje razumel. 

Letno to pri povprečni plači znese 685 evrov, kar za običajno slovensko družino pomeni kar veliko denarja. Več izračunov in številk objavljamo v temi tedna. 

Premier Golob bi si zaslužil, da bi mu vsi njegovi botri, politični in medijski, odkrito rekli: »Sedi, cvek.« To mu bodo sicer povedali tudi volivci 4. junija, ko se začno predčasne volitve za Evropski parlament. Na naslednjih parlamentarnih volitvah pa bo verjetno sledila še izključitev iz šole. 

Vprašanje pa je, koliko volivcev se bo iz tega kaj naučilo. Zaenkrat nič ne kaže, da se povsem enaka zgodba ne bo ponovila še petič. Ljudje, običajni in elita, so namreč že ugotovili, da v vladni palači ni Superrobi. Počasi pa morajo nehati verjeti v nove superjunake.  

Mediji bodo namreč naredili vse za izstrelitev novega supermana, ki bo oznanil odrešenje od vseh težav. Tako kot so lansirali Superzokija (2011), Supermirota (2014), Supermarjana (2018) in Superrobija (2022), bodo lansirali Supersandija ali Superpač-nekoga-samo-da-bo-naš. 

Ljudje in kristjani politike ne jemljejo kot avtomobila.

Številke lahko pri razblinjanju mita o socialističnih superjunakih zelo pomagajo. Zato je prav, da se o tem govori. Tudi škofje bi pred naslednjimi volitvami lahko v številkah predstavili, koliko zaslužijo župniki pod Golobom, koliko pod Melonijevo, koliko pod Plenkovićem in koliko bi zaslužili, če bi ostala vlada Janeza Janše. To bi bilo veliko bolje, kot da samo pri maši pozovejo ljudi, naj gredo na volitve. Ljudje in kristjani politike ne jemljejo kot avtomobila. Če gre pri avtu kaj narobe, bodo namreč vedno vprašali več ljudi za nasvet in slednjič poiskali mehanika. Če politike ne spremljajo in je ne poznajo, bodo kvečjemu v tednu pred volitvami odprli televizijo in potem naredili po svoji pameti. Si lahko predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi se tako nevedni lotili popravljanja svojega avtomobila? Seveda si lahko predstavljamo. To namreč gledamo na vsakih volitvah že 34 let.

Prelistaj Domovino 143 na spletu

<figure class="image figure">
<figcaption class="figure-caption"></figcaption>
</figure>