Diskretni šarm odraslosti: Ko živimo svoje najboljše obdobje

Po svetu se ljudje ne počutijo več mladi pri 44 letih, stari pa pri 65 letih. V Sloveniji se ne počutimo več mladi pri 49 letih, stari pa pri 57 letih. Ali se torej Slovenci počutimo odrasli samo 8 let?

V epizodi podcasta Diskretni šarm drznosti ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny razmišljata o življenjskih obdobjih – mladosti, odraslosti in starosti. Razpravljata o tem, kdaj smo mladi, kdaj stari in zakaj je odraslost kot najdaljše življenjsko obdobje pogosto spregledana in podcenjena. Razlikujeta med kronološko starostjo, ki jo določajo leta, funkcionalno starostjo, ki odraža telesne in miselne sposobnosti, ter doživljajsko starostjo, ki je odvisna od posameznikovega dojemanja in sprejemanja življenja.

Mladost je pogosto predstavljena kot čas svobode in raziskovanja, vendar realnost vključuje tudi pritiske, kot so iskanje identitete, negotovost glede prihodnosti in vpliv družbenih pričakovanj. Romantiziranje mladosti zamegli dejstvo, da so mnogi mladi obremenjeni z odgovornostmi, prilagajanjem družbenim normam in iskanjem samostojnosti. Odraslost je na drugi strani pogosto napačno dojeta kot dolgočasna in monotona, prežeta s stresom in odgovornostmi. V resnici prinaša največ priložnosti za osebno rast, čustveno stabilnost in globoke medosebne odnose. Starost, ki jo spremljajo fizične spremembe in zdravstveni izzivi, pa lahko postane čas modrosti, refleksije in vzpostavljanja novih življenjskih prioritet.

Obsedenost z mladostjo in strah pred staranjem lahko povzroči, da zamudimo najdragocenejše trenutke odraslosti. Prekomerno poudarjanje mladostnih idealov pogosto vodi v zanemarjanje bogastva, ki ga prinaša zrelost, vključno z globljimi odnosi, stabilnostjo in zmožnostjo soočanja z izzivi. Premik k pozitivnemu dojemanju staranja je ključen za bolj polno življenje. Epizoda izpostavlja, da je odraslost čas največje moči, ustvarjalnosti in izpolnjenosti, če jo le znamo ceniti.