Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je ideja, ki obljublja brezpogojni mesečni dohodek za vse. A čeprav zveni kot sanjski scenarij, odpira globoka vprašanja o prihodnosti dela, identitete in družbenih odnosov. V epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" sta ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny brez zadržkov analizirala psihološke in ekonomske vplive te radikalne zamisli.

UTD obeta finančno varnost in svobodo, a za kakšno ceno? Ali bomo postali družba ustvarjalnih posameznikov, osvobojenih nujnosti dela, ali množica brezciljnih lenuhov, izgubljenih brez poklicne identitete? Medtem ko umetna inteligenca in robotizacija spreminjata tradicionalna delovna mesta, morda UTD postaja nujnost, ne le filozofska igra. Če AI že prevzema naloge ljudi, kako bomo preživeli v svetu, kjer delo ni več vir preživetja, ampak privilegij?

Psihološko UTD ni le sprostitev iz primeža stresa, ampak tudi potencialni katalizator krize smisla. Ko delo ne bo več definicija našega življenja, kdo bomo? Ali bodo ljudje v finančni varnosti cveteli v ustvarjalnosti ali se utopili v apatiji in brezdelju? To ni le vprašanje ekonomije, ampak eksistencialne narave – ali smo brez dela sploh še ljudje?

In kdo bo to utopijo plačal? Predlogi segajo od višjih davkov do obdavčitve AI in robotike. A kaj, če so ti prihodki le iluzija? Ali bo UTD res redistribucija bogastva ali nova oblika družbenega razslojevanja, kjer tisti, ki prispevajo, opazujejo, kako drugi uživajo v brezdelju?

UTD je lahko prelomnica človeštva – priložnost za večjo enakost in svobodo ali grožnja družbeni stabilnosti in delovni etiki. V dobi, ko nas umetna inteligenca izziva k razmisleku o naši vrednosti, je vprašanje jasno: Ali je UTD  zatočišče pred propadom sistema ali le še ena utopija, ki se bo razblinila v resničnosti?

Morda pa je misija AI najti način, kako zagotoviti UTD?